VSK Sodba II Kp 23030/2017

I. Pritožba zagovornika obdolženega M. B. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo v znesku 144,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo obdolženega M. B. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je, po prvem odstavku 204. člena KZ-1, določilo kazen tri mesece zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod nadaljnjim pogojem, da oškodovancu A. M. v roku dveh mesecev plača 576,00 EUR. Deloma je ugodilo premoženjskopravnemu zahtevku, zato je obdolženec dolžan oškodovancu A. M. plačati 576,00 EUR, z višjim premoženjskopravnim zahtevkom je oškodovanca napotilo na pravdo. Obdolženemu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka, to je potne stroške priče v znesku 2,02 EUR, potrebne izdatke in nagrado pooblaščenke oškodovanca ter sodno takso po tar. št. 7111 v zvezi s 71113 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 96,00 EUR in sodno takso za premoženjskopravni zahtevek po 16. členu ZST-1 v znesku 26,00 EUR.

2Zoper sodbo je pritožil pritožbo obdolženčev zagovornik, kot navaja, zaradi bistvene kršitve določil ZKP, kršitve Kazenskega zakonika, zmotno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter izreka kazenske sankcije. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik nima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja. Podaja svojo dokazno oceno izvedenih dokazov, ki je drugačna od dokazne ocene sodišča prve stopnje. To pa za dosego utemeljenega dvoma v pravilnost sprejetih prvostopenjskih zaključkov ne zadošča. Sodišče prve stopnje je namreč vse izvedene relevantne dokaze, vključno z zagovorom obdolženca, ustrezno kritično analiziralo in v razlogih izpodbijane sodbe prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje za dokazano, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumentom prvostopenjskega sodišča ni kaj dodati, so tako popolni, prepričljivi, življenjsko sprejemljivi ter logični, da jih pritožbena izvajanja, ki ne podajajo nobenih novih argumentov za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le ponavljajo obdolženčev zagovor oz. argumentacijo, ki jo je ustrezno ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje, ne morejo izpodbiti. Res je, da je obramba obdolženca pred prvostopenjskim sodiščem podala določene dokazne predloge (vpogled v pravdni spis Okrajnega sodišča v Postojni P 38/2017 s prilogami in zaslišanje M. K.), vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jih je zavrnilo, saj ne morejo pripeljati do drugačnega dejanskega stanja objektivne in subjektivne strani obravnavanega kaznivega dejanja.

5Čeprav obdolženčev zagovornik ne izpodbija odločbe o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo tudi v tej smeri, saj pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji (386. člen ZKP). Pri tem je ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo vse okoliščine, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije. V zadostni meri je upoštevalo vse olajševalne okoliščine ter obdolžencu izreklo primerno kazensko sankcijo, to je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo primerno zaporno kazen in primerno preizkusno dobo, ravnalo je tudi pravilno, ko je naložilo posebni pogoj. To je prepričljivo obrazložilo v 7. in 8. točki izpodbijane sodbe tako, da v odločbo o kazenski sankciji ni potrebno poseči.

6Pritožniku ni mogoče pritrditi, ko izpodbija odločitev o premoženjskopravnem zahtevku. Vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje odšteti stroške v zvezi s posekom in spravilom dreves, vendar je te očitke pravilno in argumentirano zavrnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi (9. točka obrazložitve).

7Glede na povedano pritožbena izvajanja obdolženčevega zagovornika niso utemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 391. člena ZKP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP moralo paziti po uradni dolžnosti.

8Ker obdolženec s pritožbo svojega zagovornika ni uspel, je v skladu z 98. členom, v zvezi s 95. členom ZKP, dolžan plačati stroške pritožbenega postopka. Ti predstavljajo sodno takso v znesku 144,00 EUR. (tarifna številka 7122 Zakona o sodnih taksah-ZST-1).