VSM Sklep II Kp 8247/2015

Pritožbi obdolženega B. B. in pritožbi njegovih zagovornikov se ugodi ter sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

1Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 14. 2. 2018 obdolženega B. B. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 58. v zvezi s 57. členom KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen šest mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja ter pod posebnim pogojem, po katerem mora oškodovancu A. A. v roku enega leta vrniti znesek 2.173,60 EUR, sicer utegne biti (pogojna obsodba) preklicana in določena kazen izrečena. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora obdolženi vrniti stroške tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in plačati sodno takso ter še potrebne oškodovančeve izdatke in nagrado ter potrebne izdatke njegove pooblaščenke. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je bil oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek v višini 2.173,60 EUR, medtem ko je bil z njegovim presežkom napoten na pravdo. Navedeno je vsebina izreka, izdanega v sodbi II K 8247/2015.

2Zoper sodbo se je pritožil obdolženi B. B., pritožili pa so se tudi njegovi zagovorniki, vsi zaradi "kršitve pravil postopka", zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče "sodbo razveljavi ter obsojenca oprosti obtožbe."

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Pritožbeno sodišče je uvodoma ugotovilo, da sta bili zoper sodbo, čeprav po različnih pritožnikih, vloženi dve, po vsebini identični pritožbi, s tem, da je bilo obdolženčevi pritožbi priloženo poročilo v dopolnitev poročila s pisnim ugovorom na sklep o izvršbi, pritožbi obdolženčevih zagovornikov pa določena pisanja, presneta z elektronske pošte. Glede na to sta bili pritožbi obravnavani enotno, kot sledi v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

5Pritožniki uveljavljanih kršitev kazenskega postopka niso opredelili (kvalificirali) z navedbami o nerazumljivem izreku ter o nasprotju med izrekom sodbe in njenimi razlogi, ki da so nerazumljivi in med seboj v nasprotju, kakor tudi v nasprotju z vsebino listin v spisu, pa merijo na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri tem je v nobenem njenem segmentu niso konkretizirali, ampak so jo obrazložili na način, ki kaže, da se po vsebini ne strinjajo z odločilnimi dejstvi, kar je predmet drugega, sicer prav tako uveljavljanega izpodbojnega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6Podobno velja za navedbo o zmotno uporabljenem materialnem pravu, s katero se pritožniki posredno sklicujejo na kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, medtem ko dodatne navedbe v pritožbeni obrazložitvi o zavrženju prijave zaradi storjenega kaznivega dejanja v tujini, ki jo je razumeti kot uveljavljanje kršitve kazenskega zakona iz 3. točke tega člena, brez predhodno ugotovljenih odločilnih dejstev, ni bilo mogoče preizkusiti (prvi odstavek 373. člena ZKP).

7Ker bi naj obdolženi po opisu dejanja le-to storil v Sloveniji in Romuniji, sme biti preganjan po slovenskem kazenskem zakonu (12. člen KZ-1), vendar samo, če je dejanje kaznivo tudi po romunskem kazenskem zakonu (tretji odstavek 14. člena KZ-1). Dejstev, povezanih s tako imenovano dvojno kaznivostjo dejanja kot drugih odločilnih dejstev iz 1. točke prvega odstavka 359. člena ZKP sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, pa bi jih moralo, kajti če opisano dejanje v Romuniji ni kaznivo, kazenski pregon zanj v Sloveniji ni dovoljen oziroma je dovoljen le pod nadaljnjimi pogoji iz četrtega in petega odstavka 14. člena KZ-1, ki jih sodišče prve stopnje prav tako ni ugotavljalo.

8Glede na obrazloženo, ko so posredi odločilna dejstva (predpostavke), ki šele pogojujejo ugotavljanje ostalih odločilnih dejstev iz 1. točke prvega odstavka 359. člena ZKP, ki so znaki kaznivega dejanja, se pritožbeno sodišče s temi ni ukvarjalo. So ali bodo predmet posebnega preizkusa, ki ga v tej fazi kazenskega postopka ne gre prehitevati.

9V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ravnalo v zgoraj nakazani smeri ter pridobilo uradne podatke o kaznivosti opisanega dejanja v Romuniji in nato morebiti od državnega tožilca dodatno zahtevalo dovoljenje Ministra za pravosodje. Potem bo o zadevi, bodisi še enkrat vsebinsko (meritorno) odločilo, ali tako, da bo obtožbo po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo.