VSL Sklep II Cp 1314/2018

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in dedinji D. Š. in S. R. napotilo na pravdo, da proti oporočnemu dediču vložita tožbo za ugotovitev neveljavnosti zapustnikove pisne oporoke pred pričama s 30. 6. 2004.

2Proti tej odločitvi se pravočasno pritožuje dedinja D. Š., ki navaja, da je odločitev zmotna, ker sodišče navaja, da je njena pravica manj verjetna. Že zapis v oporoki „z lastnoročnim zapisom ter podpisom te moje poslednje volje ...“, pri čemer zapustnik ni lastnoročno napisal oporoke, temveč je ta natipkana, kaže, da je oporoka neveljavna, saj ne izpolnjuje pogojev za lastnoročno oporoko iz 63. člena ZD. Podane so torej napake v obliki, česar sodišče ni upoštevalo. V postopku je uveljavljala tudi nepristnost podpisa, saj je iz oporoke razvidno, da je ni podpisal zapustnik. Piše namreč „R...ci R.“ in ne „R...ić R.“, kot je bilo zapustniku dejansko ime. Življenjsko logično je, da se zapustnik podpiše na oporoko z lastnim imenom in priimkom, ne s tujim priimkom, kot v konkretnem primeru. Ker je njena pravica in pravica sodedinje bolj verjetna od pravice B.R., bi moralo sodišče na pravdo napotiti njega. Predlaga ustrezno spremembo sklepa.

3Sodedič na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s prvim odstavkom 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Po drugem odstavku tega člena sodišče tako ravna tedaj, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti npr. veljavnost oporoke.

6Pritožnica spregleda, da je sodišče prve stopnje presodilo, da sporna oporoka ni lastnoročna (63. člen ZD), temveč da izpolnjuje obličnostne pogoje za oporoko pred pričama (64. člen ZD). Da gre za to obliko oporoke, jasno izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pogoje za to obliko oporoke sporna oporoka tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjuje. Prvi sklop pritožbenih navedb je torej očitno neutemeljen.

7V zvezi z navedbo, da podpis zapustnika ni njegov, pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je pritožničina pravica manj verjetna. Tista stranka, ki trdi, da so v listini, ki izpolnjuje vse pogoje za veljavnost oporoke v eni izmed zakonskih oblik, obličnostne ali druge napake, mora to trditi in dokazati. Ker se na oporoki nahaja podpis zapustnika, mora pritožnica pristnost tega podpisa izpodbiti v pravdi.

8Višje sodišče je na podlagi obrazloženega v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.