UPRS Sodba II U 342/2016-12

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da takoj po vročitvi odločbe ustavi gradnjo podpornega zidu v dolžini 27,5 m in višine 1,2 m na zemljišču s parc. št. 3446/1 k.o. ..., ki ga gradi brez gradbenega dovoljenja, ter da v roku treh mesecev po vročitvi te odločbe odstrani navedeno gradnjo in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. Hkrati je bila tožeča stranka opozorjena, da se bo v primeru, če naložene obveznosti ne bo izvršila, izvršba opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo. Za predmetno gradnjo so bile določene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

2Iz obrazložitve izhaja, da je gradbena inšpekcija pri inšpekcijskem pregledu dne 15. 9. 2015 ugotovila, da je na meji zemljišča s parc. št. 3446/1 v k.o. ... ob zemljišču s parc. št. 3477 iste k.o. zgrajen podporni zid dolžine 27,5 m, širine 0,2 m in višine 1,2 m ter na njem izvedena ograja višine 1,5 m iz kovinskih mrež narejenih košev in napolnjenih s kamenjem. Direktor tožeče stranke A.A. je zaslišan dne 7. 10. 2015 izjavil, da so podporni zid izvedli ob pričetku gradnje poslovno stanovanjskega objekta v začetku leta 2014, za katerega so že pridobili uporabno dovoljenje. Na UE Maribor so podali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt - podporni zid. Gradbena inšpekcija je ugotovila, da je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) za podporne zidove od višine od 0,5 do 1,5 treba pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt, v obravnavanem primeru pa to ni bilo pridobljeno. S tem je bila kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1.

3V nadaljevanju se v obrazložitvi še navaja, da sta v času gradnje pogoje gradnje objektov urejala Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list SRS, št. 34/84 s spremembami) ter Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 s spremembami). 51. člen Zakona o urejanju naselij je določal merila in pogoje za to, kaj se lahko šteje za pomožne objekte. Takrat veljavni Odlok o pomožnih objektih občanov je svinjak do 20 kvadratnih metrov razvrščal med pomožne objekte, za katere je investitor pred pričetkom del moral priglasiti gradnjo pri za urejanje prostora pristojnem občinskem upravnem organu.

4Gradbeni inšpektor odredil ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1 in tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu naložil, da se gradnja ustavi, že zgrajeni del objekta pa odstrani ter zemljišče vzpostavi v prejšnje stanje. Razen tega je izrekel tudi ukrepe v skladu s 158. členom ZGO-1, tožečo stranko pa je opozoril tudi na to, da se bo v primeru, da ne bo izpolnila naloženega, opravila izvršba (tretji odstavek 148. člena ZGO-1).

5Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njeno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ ugotavlja, da sporni podporni zid presega višino 0,5 m in je nižji od 1,5 m, zato se v skladu z Uredbo uvršča med nezahtevne objekte, za gradnjo katerega bi si morala tožeča stranka predhodno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Ker takega dovoljenja nima, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152 členu ZGO-1. Drugostopni organ še pojasnjuje, da vloga tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, na katero se sklicuje v pritožbi, na pravno in dejansko stanje stvari ne vpliva. Bistveno je, da tožeča stranka pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja nima. Besedilo v obrazložitvi prvostopne odločbe, ki opredeljuje gradnjo svinjaka po prej veljavnih predpisih, pa je očitno navedeno pomotoma in ne pomeni nezakonitosti izpodbijane odločbe. Navedeno nepravilnost oziroma pomoto v obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ prve stopnje odpravil s sklepom št. 06122-2792/2015/4 z dne 26. 10. 2015.

6Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je prvostopni organ svojo odločitev utemeljil v osmem (pravilno sedmem) odstavku svoje obrazložitve tako, da je takrat veljavni odlok o pomožnih objektih občanov razvrščal svinjak do 20 m2 med pomožne objekte, za katere je investitor pred pričetkom del moral priglasiti gradnjo za urejanje prostora pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Tožeča stranka je že v pritožbi z dne 19. 10. 2015 pojasnila, da ni lastnica oziroma uporabnica kakršnegakoli svinjaka, zato ne ve, na kaj je gradbeni inšpektor oprl svojo odločitev. V zvezi s tem je bil dne 26. 10. 2015 izdan sklep št. 06122-2792/2015/4, s katerim je tožena stranka svojo odločbo popravila in sicer tako, da je brisala celotni odstavek, ki se nanaša na svinjak. Pritožba tožeče stranke zoper ta sklep je bila zavrnjena. Izbrisan odstavek ni bil nadomeščen z novim besedilom oziroma niso navedeni razlogi, ki bi določali merila in pogoje za pomožne objekte, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje. Razen tega je bila napačno navedena tudi materialnopravna podlaga, saj se prvostopna odločba sklicuje na Zakon o graditvi objektov ter na Zakon o urejanju naselij, ki določa merila in pogoje v zvezi z svinjakom. Ker izpodbijana odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, se je ne da preizkusiti.

7Razen tega tožeča stranka še navaja, da so ugotovitve iz izpodbijane odločbe glede podpornega zidu napačne. Gre za objekt, to je podporni zid, na katerem je postavljena ograja in gre torej za enostaven objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, kot izhaja iz ugotovitev pooblačene uradne osebe z dne 22. 12. 2015. Kljub temu je tožeča stranka iz previdnosti vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za podporni zid. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške tega upravnega spora.

8Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

9Tožba ni utemeljena.

10V času izdaje izpodbijane odločbe veljaven 3. člen ZGO-1 določa, da se gradnja novega objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Izjema je gradnja enostavnih objektov, ki se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, tudi enostavni objekti pa se ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom (3.a člen ZGO-1).

11V izpodbijani odločbi je ugotovljeno, da je predmetna gradnja nezahteven objekt. Nezahtevne objekte določa Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uredba). Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te Uredbe (5. člen Uredbe). Ta določa, da je nezahteven objekt tudi podporni zid, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine, pri čemer gre za nezahteven objekt, če je višinska razlika med zemljiščem do 1,5 m. Enostavno gradnjo pomenijo tisti podporni zidovi, kjer je višinska razlika med zemljiščem do 0,5 m. Pri računanju višine podpornega zidu za ograjo se upošteva le merilo za podporni zid.

12Člen 152 ZGO-1 določa inšpekcijske ukrepe pri nelegalni gradnji. V primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se gradnja ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča.

13Glede te določbe je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017 ugotovilo, da je le-ta v neskladju z Ustavo, vendar kot izhaja iz obrazložitve, le v primeru, kadar uporaba tega določila lahko pomeni poseg v pravico do doma iz 36. člena Ustave. Ustavno sodišče v 33. točki obrazložitve ugotavlja, da člena 152 ni mogoče razveljaviti, saj bi to popolnoma onemogočalo izvedbo inšpekcijskih ukrepov na področju nelegalnih gradenj tudi v primeru, ko pravica do spoštovanja doma ne bi bila ogrožena. V obravnavani zadevi se nelegalna gradnja nanaša na nelegalno gradnjo podpornega zidu in torej ne pomeni posega v pravico do doma, zato je uporaba 152. člena ZGO-1 v obravnavani zadevi dopustna.

14Iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka na meji zemljišča s parc. št. 3446/1 v k.o. ... ob zemljišču s parc. št. 3477 iste k.o. brez gradbenega dovoljenja zgradila podporni zid dolžine 27,5 m, širine 0,2 m in višine 1,2 m ter na njem ograjo višine 1,5 m iz kovinskih mrež narejenih košev in napolnjenih s kamenjem. Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor je dne 26. 10. 2015 izdal še sklep pod št. 06122-2792/2015/4, s katerim je odločil, da se v tej odločbi v obrazložitvi izbriše celoten sedmi odstavek obrazložitve, ki se nanaša na nelegalno gradnjo svinjaka. Iz obrazložitve izhaja, da je naveden zapis v prej navedeni odločbi v obrazložitvi zapisan pomotoma, zato je upravni organ v skladu z 2. točko 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) to pisno pomoto odpravil. Tožeča stranka je zoper ta sklep vložila pritožbo, ta pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-263/2015/3 (06421125) z dne 18. 7. 2016 zavrnjena kot neutemeljena.

15Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna. Kot izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje sodi podporni zid zgoraj navedenih dimenzij med nezahtevne objekte (5. točka priloge 2 navedene Uredbe), za nezahtevne objekte pa je v skladu s 3. členom takrat veljavnega ZGO-1 treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Da tožeča stranka tega v času izdaje izpodbijane odločbe ni imela, ni sporno. Glede na to je bila izpodbijana odločba pravilno izdana v skladu s 152. členom ZGO-1.

16Navedbe tožeče stranke, s katerimi skuša izpodbiti takšno odločitev, so neutemeljene. Očitno pomoten zapis v prvostopni odločbi v zvezi s svinjakom je prvostopni organ odpravil že sam s sklepom o popravi. Ne glede na to izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati nezadostne obrazloženosti, saj le ta vsebuje tako relevantno dejansko stanje (opis nelegalne gradnje – to je podpornega zidu z njegovimi dimenzijami) kot materialnopravno podlago (ustrezne določbe ZGO-1 in Uredbe). Obrazložitev prvostopnega organa pa je ustrezno dopolnjena še z drugostopno odločbo.

17Glede sklicevanja tožeče stranke na ugotovitve ob ogledu na kraju samem 22. 12. 2015, pa iz zapisnika izhaja, da se zapis, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, nanaša na ograjo, ki je postavljena na podpornem zidu, in ne na podporni zid.

18Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

19Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.