VSL Sklep I Cp 679/2018

I. Pritožba vlagateljev predloga za obnovo postopka se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

II. Pritožbi predlagateljev v stroškovnem delu se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da so vlagatelji predloga za obnovo postopka dolžni predlagateljem povrniti 2.192,82 EUR stroškov postopka v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

III. Vlagatelji predloga za obnovo postopka so dolžni predlagateljem povrniti 2.836,24 EUR pritožbenih stroškov v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

1V obravnavanem nepravdnem postopku po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) je sodišče parcelo št. 2301/2, k. o. X, določilo kot pripadajoče zemljišče in s tem kot splošni in skupni del stavbe z ID znakom 000-204 na naslovu Ulica B. 40, stoječe na parceli št. 2304 iste k. o., sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1127/2017 z dne 22. 6. 2017. V postopku je sodišče prijavo udeležbe vlagateljev predloga za obnovo postopka, to je etažnih lastnikov stavbe Ulica C. 9, s sklepom 19. 10. 2015 zavrglo. Ker proti njemu ni bilo podane pritožbe, je postal 27. 11. 2015 pravnomočen. Etažni lastniki stavbe na C. 9 v Ljubljani so podali predlog za obnovo postopka, v katerem so v bistvenem zatrjevali, da jim ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku. Sodišče je z izpodbijanim sklepom njihov predlog zavrnilo (I. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2Etažni lastniki stanovanjske stavbe na C. 9 in vlagatelji predloga za obnovo (v nadaljevanju: vlagatelji predloga) sklep izpodbijajo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in v bistvenem navajajo, da so kot obnovitveni razlog primarno zatrjevali nezakonito postopanje upravnika stavbe na Ulica C. 9, šele podredno ravnanje sodišča. Sodišče je obširno pojasnilo okoliščine glede svojega ravnanja, mnogo bolj skopa pa je obrazložitev o primarno uveljavljanih razlogih, saj se ni izjasnilo o obveznosti upravnika, da o teku nepravdnega postopka za določitev pripadajočega zemljišča obvesti vse etažne lastnike. Ker prvostopenjsko sodišče ni preizkusilo zatrjevanj vlagateljev predloga o odločilnih dejstvih, prav tako v ta namen ni izvajalo nobenih ponujenih dokazov, je zagrešilo absolutni bistveni kršitvi postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem pa je kršilo pravico vlagateljev predloga do izjave po 22. členu Ustave Republike Slovenije (Ustava RS). V pritožbi nadalje opredeljujejo nezakonito postopanje upravnika stavbe Ulica C. 9 v postopku ter zagovarjajo stališče, da je treba 27. člen ZVEtL ustavno skladno razlagati tako, da bi morali biti etažni lastniki stavbe dejansko obveščeni o teku postopka, torej bi jim morala biti zagotovljena pravica do informacije, saj vsaka druga razlaga ne zadosti zahtevam testa sorazmernosti. V obravnavanem primeru gre za varstvo lastninske pravice na skupnem delu stavbe, to varstvo je bilo vlagateljem predloga s tem, ko niso bili obveščeni, odvzeto. Ni res, da zatrjevane opustitve upravnika ne zadoščajo za predlagano obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, saj zakon ne določa pogoja, da so ti razlogi lahko samo na strani sodišča. Kljub temu, da je bil konkretni postopek ves čas zaznamovan v zemljiški knjigi, vlagateljem predloga neskrbnosti ni mogoče očitati, saj je takšna zaznamba namenjena zavarovanju pravno poslovnih razpolaganj v pravnem prometu. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

3V odgovoru na pritožbo predlagatelji pritožbene navedbe prerekajo in v bistvenem navajajo, da vlagatelji niso bili upravičeni predlagati obnove postopka, da so zamudili rok za ponovno prijavo v postopku, da sodišče ni kršilo pravice do izjavljanja, ravnanje upravnika ni bilo nezakonito, za obnovo postopka ni nobenega razloga, saj so bili vlagatelji o postopku za določitev pripadajočega zemljišča obveščeni preko upravnika. Z dopustitvijo obnove postopka bi bile kršene ustavne pravice predlagateljev. Predlagatelji v pritožbi zoper stroškovni del navajajo, da je sodišče pri odločitvi o stroških postopka nepravilno uporabilo prvi odstavek 35. člena ZNP, saj je v obravnavani zadevi izključena uporaba splošnega pravila in bi moralo odločiti po krivdnem načelu. Predlog za obnovo postopka je bil nepotreben, zato predlagajo, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da vlagateljem predloga naloži, da udeležencem povrnejo stroške za odgovor na predlog za obnovo postopka, priglašajo tudi pritožbene stroške za pritožbo in odgovor na pritožbo pritožnikov.

4Pritožba vlagateljev predloga za obnovo ni utemeljena, pritožba predlagateljev v stroškovnem delu pa je utemeljena.

O pritožbi vlagateljev predloga za obnovo

5Uvodoma gre ugotoviti, da je sodišče sklep, s katerim je določilo pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu Ulica B. 40 v Ljubljani, sprejelo v času veljavnosti ZVEtL, od 19. 7. 2017 pa je v veljavi Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). V 3. točki 57. člena slednjega je določeno, da če je bila pred uveljavitvijo ZVEtL-1 na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se v nadaljnjih postopkih uporabljajo določbe tega zakona. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v revizijski odločbi II Ips 354/2017 obrazložilo, da je ustavno skladna razlaga tega določila takšna, da se lahko določila ZVEtL-1 v nadaljnjih postopkih nanašajo le na procesne določbe, ne pa tudi na materialnopravno podlago. Za odgovor na vprašanje ali je v obravnavanem primeru obnova postopka, ki se je pravnomočno zaključil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1127/2017 z dne 22. 6. 2017, torej v času veljavnosti ZVEtL, dopustna, je treba uporabiti procesne določbe ZVEtL-1. Ta v 34. členu izredna pravna sredstva izključuje pri odločbah, s katerimi je bila vzpostavljena etažna lastnina, medtem ko v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča obnove postopka ne izključuje, za revizijo pa je v 51. členu določeno, da je dopustna na način in pod pogoji, kot jih ureja pravdni postopek.¹ Ker tudi ZNP obnove postopka ne prepoveduje, je predlog vlagateljev dopusten in je sodišče prve stopnje o njem moralo odločati. S tem je odgovorjeno na zmotna stališča predlagateljev v odgovoru na pritožbo, da vlagateljem ni bilo dopustno vložiti predloga za obnovo. Prav tako vlagatelji izkazujejo interes za pritožbo, saj je bil njihov predlog zavrnjen, zoper takšen sklep pa je dopustno redno pravno sredstvo (363. člen ZPP in 31. člen ZNP).

6Po 2. točki 394. člena ZPP je obnova postopka dopustna, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje. ZVEtL je v 27. členu določal, da kadar ima stavba upravnika po določbah Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ta v postopku za določitev pripadajočega zemljišča zastopa vse lastnike takšne stavbe, v drugem odstavku pa je dopustil, da lahko vsak etažni lastnik sam sodeluje v postopku za določitev pripadajočega zemljišča, če v postopku prijavi svojo udeležbo. Po drugem odstavku 28. člena ZVEtL se je štelo, da so etažni lastniki stavbe, za katere je sodišče presodilo, da bi jim lahko pripadal del pripadajočega zemljišča, obveščeni o teku postopka, če je bilo obvestilo o teku postopka vročeno upravniku. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu korektno povzelo opravila, ki jih je izvedlo. Po tem, ko je nasprotna udeleženka opozorila, da bi lahko parcela 2301/2 predstavljala pripadajoče zemljišče ne samo k stavbi na Ulica B. 40, ampak tudi k stavbi na Ulica C. 9, je ugotovilo, da je upravnik te stavbe A. d. d., ter ga je pozvalo, da se posvetuje z etažnimi lastniki in eventualno v njihovem imenu kot zakoniti zastopnik prijavi udeležbo v postopku (poziv - list. št. 202 sodnega spisa). Ko je A. prijavil udeležbo v postopku, ga je sodišče s sklepom z dne 7. 9. 2015 (list. št. 281 sodnega spisa) opozorilo, da je prijava nepopolna, da morajo etažni lastniki Ulica C. 9 utemeljiti svoj pravni interes za nastopanje v postopku, ter ga opozorilo, da bo v nasprotnem prijava udeležbe zavržena. Ker je upravnik odgovoril, da je udeležbo prijavil zgolj iz previdnosti, ga je sodišče povabilo na narok, vendar se naroka ni udeležil. Potem, ko je sodišče poskusilo z zaslišanjem predlagateljev ugotoviti tudi preteklo rabo sporne parcele s strani etažnih lastnikov Ulica C. 9, pa na podlagi njihovih izpovedi zaključkov o takšni rabi ni moglo napraviti, je prijavo udeležbe zavrglo (sklep z dne 19. 10. 2015 - list. št. 310 sodnega spisa). Soglašati gre z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, da sodišču ni mogoče očitati nobenega nezakonitega ravnanja, s katerim bi etažnim lastnikom stavbe C. 9 onemogočilo sodelovanje v postopku. Tudi sicer pritožba vlagateljev predloga sodišču ničesar več ne očita, ampak izrecno navaja, da sta razlog in krivda za nastalo situacijo izključno na upravniku stavbe Ulica C. 9.

7Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, ko je predlog za obnovo postopka zavrnilo, pravilna. Ni namreč mogoče sprejeti pritožbenega stališča vlagateljev predloga, da kot razlog za obnovo po 2. točki 394. člena pride v poštev tudi neustrezno, nezakonito ravnanje upravnika in ne zgolj nezakonito postopanje sodišča. Takšnega stališča v pravni teoriji ni zaslediti,² tudi sodna praksa ga ne podpira.³ Zato sodišče prve stopnje s tem, ko se ni izreklo o ravnanju upravnika in ni izvedlo ponujenih dokazov, ni zagrešilo postopkovnih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8Kot izhaja iz podatkov spisa, in med strankami postopka ni bilo prerekano, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 28. člena ZVEtL o teku nepravdnega postopka za določitev pripadajočega zemljišča obvestilo upravnika stavbe Ulica C. 9. Po tej določbi se je štelo, da so bili o postopku obveščeni vsi etažni lastniki te stavbe. Iz izjave priče J. B. z dne 21. 9. 2017 (priloga D 18), pravnika, ki pri A. vodi postopke za določitev pripadajočega zemljišča, izhaja, da upravnik etažnih lastnikov stavbe Ulica C. 9 zaradi nezadostne komunikacije med službo upravništva in pravno službo o teku postopka ni obvestil pred pravnomočnostjo sklepa, s katerim je bilo pripadajoče zemljišče dodeljeno k stavbi na Ulica B. 40. Pritrditi gre pritožbi vlagateljev predloga, in sodišče prve stopnje ni zavzelo drugačnega stališča, da določba prvega odstavka 27. člena ZVEtL, po kateri je bil upravnik določen za zakonitega zastopnika vseh etažnih lastnikov v postopku za določitev pripadajočega zemljišča,⁴ daje podlago za ugotovitev, da je bil upravnik dolžan o postopku obvestiti etažne lastnike. Takšna njegova obveznost izhaja tudi iz petega odstavka 118. člena SPZ, ki določa, da mora upravnik pri svojem delovanju upoštevati interese etažnih lastnikov. Upravnik bi nedvomno moral poizvedeti, ali imajo etažni lastniki stavbe Ulica C. 9 interes do pripadajočega zemljišča in jih o postopku primerno obvestiti.

9Zgoraj je obrazloženo, da neustrezno ravnanje tretjih ne more predstavljati obnovitvenega razloga po 2. točki 394. člena ZPP. Pritožbeno sodišče dodaja, da kljub takšnemu ravnanju upravnika vlagateljem predloga ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva. Zmotno je namreč pritožbeno stališče vlagateljev, da jih sklep sodišča prve stopnje, s katerim je funkcionalno zemljišče določilo k stavbi Ulica B. 40, veže. Peti odstavek 26. člena ZVEtL med drugim določa, da ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi ne vpliva na druge stvarne in obligacijske pravice oseb, ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku.⁵ Določba je nejasna, saj bi se po oceni pritožbenega sodišča moralo besedilo "ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku" šteti povezano, torej je določilo, "da niso bile obveščene v postopku" nepotrebno. Etažni lastniki stavbe na Ulica C.9 niso bili udeleženci obravnavanega postopka in niso imeli možnosti izjaviti se v postopku ter s tem vplivati na odločitev sodišča prve stopnje, na kar jasno kaže dejstvo, da je bila njihova prijava udeležbe pravnomočno zavržena. Ustavno skladna razlaga petega odstavka 26. člena je lahko le takšna, da vlagateljev predloga za obnovo pravnomočna odločitev v postopku, v katerem niso sodelovali, ne more vezati.⁶ Subjektivne meje pravnomočnosti meritornega sklepa z dne 22. 2. 2017 se zato na njih ne morejo raztezati. Navedeno pomeni, da imajo možnost na podlagi določil ZVEtL-1 ali na podlagi splošnih predpisov vložiti zahtevek za določitev spornega pripadajočega zemljišča, to je parcele 2301/2, k. o. X, tudi k njihovi stavbi.

10V zvezi s tem je treba tudi udeležencem, glede na njihove navedbe v odgovoru na pritožbo, pojasniti, da so takšni zahtevki kljub pravnomočnosti sodne odločbe dopustni, saj gre za zahtevek za spremembo lastninskega stanja.

11Ob zgoraj navedenem je pritožba vlagateljev predloga za obnovo postopka proti I. točki izreka sklepa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo.

O pritožbi predlagateljev zoper stroškovni del

12ZVEtL-1 ima določila o stroških v 15. in 16. členu, vendar iz njih ne izhaja, da bi se nanašali na stroške postopka zastopanja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila ZNP, a zmotno odločilo po prvem odstavku 35. člena tega zakona. Pritrditi gre pritožbi, da je treba uporabiti krivdno načelo po petem odstavku tega člena, saj je bil predlog za obnovo postopka zavrnjen, ne gre pa za stroške v nepravdnem postopku, kjer bi stranke uspešno uredile sporna razmerja glede na svoje interese.⁷ V tem delu je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep skladno s tretjim odstavkom 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP spremenilo in vlagateljem predloga naložilo, da predlagateljem povrnejo stroške odgovora na predlog skladno z Zakonom o odvetniški tarifi, ki je bil v uporabi od 1. 1. 2009, torej tudi v času, ko se je glavni postopek pričel. Vrednost spornega predmeta znaša 50.000,00 EUR, kar predstavlja nagrado v višini 685,00 EUR in znaša po faktorju 1,3 890,05 EUR. Zaradi sodelovanja več strank v postopku gre predlagateljem dvojna nagrada, kar znaša 1.781,00 EUR, davek na dodano vrednost 391,82 EUR in materialni stroški 20,00 EUR, skupaj 2.192,82 EUR.

13Ker vlagatelji predloga s pritožbo niso uspeli, morajo predlagateljem povrniti stroške za odgovor na pritožbo, ki predstavljajo nagrado v višini 685,00 EUR, po faktorju 1,6 pa 1.096,00 EUR, zaradi udeležbe več strank jim gre dvojna nagrada, kar znaša 2.192,00 EUR, davek na dodatno vrednost znaša 482,24 EUR in materialni stroški 20,00 EUR, skupaj 2.694,24 EUR. Predlagatelji so uspeli s pritožbo v stroškovnem delu, zato jim morajo vlagatelji predloga povrniti stroške za pritožbo, ki po tar. št. 3220 znašajo 50,00 EUR, zaradi udeležbe več strank jim gre dvojna nagrada, kar znaša 100,00 EUR, 22 % davek na dodano vrednost znaša 22,00 EUR in materialni stroški 20,00 EUR, skupaj torej 142,00 EUR. Vlagatelji predloga morajo predlagateljem povrniti za pritožbo in odgovor na pritožbo 2.836,24 EUR pritožbenih stroškov.

¹ Tudi ZVEtL izrednih pravnih sredstev ni dopuščal zoper sklep o vzpostavitvi etažne lastnine, ni pa jih izključil pri sklepih, s katerimi se je določilo pripadajoče zemljišče.
² Primerjaj obrazložitev k 394. členu ZPP v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Lojze Ude in ostali, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS 2009.
³ Odločbi VDSS sklep Pdp 125/2014 z dne 24. 7. 2014, kjer je obrazloženo, da slaba komunikacija tožnika z njegovim takratnim pooblaščencem, ki tožnika o odločitvi pritožbenega sodišča ni obvestil, niti ni vložil pravnih sredstev, ne more predstavljati utemeljenega razloga za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP in VDSS sklep Pdp 54/2016 z dne 17. 2. 2016, kjer je navedeno, da se obnova postopka po 2. točki točki prvega odstavka 394. člena ZPP lahko predlaga, kadar z nezakonitim postopanjem sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, torej kadar je odgovornost za napako pri vročitvi v sferi sodišča, ne pa stranke.
⁴ Enako sedaj določa drugi odstavek 4. člena ZVEtL-1.
⁵ ZVEtL-1 takšne določbe v IV. poglavju, ki določa postopek za določitev pripadajočega zemljišča, ne vsebuje več.
⁶ Takšno stališče pritožbenega sodišča je že bilo zavzeto v zadevi VSL I Cp 115/2018 z dne 3. 9. 2018.
⁷ Primerjaj VSL sklep I Cp 1036/2015 z dne 27. 5. 2015.