VSL Sklep I Cp 1166/2018

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 30. 1. 2018:

- ugotovilo (točka I izreka), da je tožnica lastnica nepremičnine ID znak X,

- odločilo, da je dolžna toženka tožnici v petnajstih dneh plačati pravdne stroške v višini 1.904,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje do plačila (točka II izreka).

2Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da naj bi sodišče vse njene ugovore, ki jih je podala v postopku prve stopnje o tem, zakaj šteje, da tožnica ni mogla biti dobroverna v času priposestvovalne dobe do dne 25. 7. 2007 (in tudi kasneje ne), praktično minimaliziralo in se pri tem oprlo izključno na izpovedbe tožnice, njenih sinov, priče M. J. ter na ostale v postopku zaslišane priče. Pri tem je neutemeljeno izvajalo zaključke o tem, kako toženka določenim stvarem sploh ni ugovarjala oziroma jih ni prerekala. Pritožnica izpostavlja, kaj naj bi v postopku na prvi stopnji omenjala v zvezi z neobstojem tožničine dobre vere. Slednja se je sama zavedala, da nima ustrezne verige pogodb od vknjiženega zemljiškoknjižnega lastnika do M. N. kot njene pravne prednice, kot tudi, da so podatki o nepremičnini, ki je zapisana v pogodbi povsem različni glede površine in leta izgradnje, kot je to zapisano v uradni evidenci na GURS. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj naj bi bili izpovedbi tožnice in priče M. J. verodostojni, zaradi česar sodbe glede tega ni moč preizkusiti. V nadaljevanju pritožba obširno pojasnjuje, zakaj graditelji (investitorji) garaž, na podlagi odločb, ki so jim bile v zvezi s tem izdane, niso pridobili pravice uporabe, oziroma zakaj konkretna odločba (odločba Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Bežigrad z dne 29. 6. 1960), na podlagi katere sodišče prve stopnje utemeljuje tako pravico uporabe kot tožničino dobro vero, v tem oziru ni bila ustrezna.

3Tožnica je v pritožbi predlagala zavrnitev pritožbe.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnica je pridobitev lastninske pravice na nepremičnini ID znak X utemeljevala tako s priposestvovanjem kot tudi z njeno pridobitvijo na podlagi določb¹ ZLNDL.² V zvezi tem je v prvi pripravljalni vlogi z dne 7. 2. 2018 navedla, da je bila upravičena imetnica pravice uporabe družbene lastnine na predmetni nepremičnini na dan uveljavitve ZLNDL in da je zato skladno z 2. in 7. členom omenjenega zakona na dan njegove uveljavitve ex lege postala njena lastnica. Na drugi strani je toženka v odgovoru na tožbo poudarjala, da je bila kot edini imetnik pravice uporabe na predmetni nepremičnini že od leta 1971 dalje vknjižena (njena pravna prednica) Občina Ljubljana - Bežigrad. V prvi pripravljalni vlogi z dne 28. 2. 2017 pa je nato izrecno poudarila, da tožnica takšne pravice uporabe na dan uveljavitve ZLNDL ni imela in da zato ta (v skladu z 2. členom omenjenega zakona) tudi ni prešla v njeno lastninsko pravico na nepremičnini.

6Vrhovno sodišče RS je glede hkratnega uveljavljanja originarne pridobitve lastninske pravice na obeh omenjenih pravnih podlagah v sklepu II Ips 49/2016 z dne 8. 3. 2018 poudarilo, da subjekt, ki naj bi svojo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil na podlagi določb ZLNDL (in sicer z dnem uveljavitve omenjenega zakona), le-te ni mogel (še enkrat) pridobiti s priposestvovanjem, katerega bistvo je, da je upravičenec prepričan, da je postal lastnik, a do tega dejansko ni prišlo. To pa z drugimi besedami pomeni, da pride v primerih, kot je predmetni, presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.

7Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o tožbenem zahtevku osredotočilo na presojo utemeljenosti trditev, ki jih je tožnica podala v smeri svojega priposestvovanja lastninske pravice. Res je (glej strani 7 in 8 sodbe) obrazložilo, da naj bi prišlo³ do prenosa pravice uporabe na zemljišču s toženkinega pravnega prednika na investitorje garaž (konkretno na gospoda Š.). Vendar pa v tem okviru ni presojalo oziroma ni podalo jasnih ugotovitev (glede na to, da je toženka temu, kot je bilo omenjeno, izrecno oporekala), ali je bila tožnica⁴ ob uveljavitvi ZLNDL imetnica pravice uporabe na predmetni nepremičnini (in je zato v skladu z 2. in 7. členom omenjenega zakona ob njegovi uveljavitvi postala njena lastnica) in kako (točno) je to postala.

8Iz omenjenih razlogov⁵ je bilo potrebni pritožbi toženke ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje⁶ (354. člen ZPP⁷). Sodišče prve stopnje naj ob ponovnem odločanju upošteva ugotovitve podane v predhodni točki obrazložitve te odločbe. Pri tem naj se najprej natančno opredeli do utemeljenosti trditev, ki jih je tožnica podala glede pridobitve lastninske pravice v skladu z določbami ZLNDL. Šele če bo ugotovilo, da na omenjeni podlagi lastninske pravice ni pridobila, bo lahko presojalo njene trditve, da je lastnica nepremičnine postala s priposestvovanjem.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15-ih dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Glej drugi in sedmi člen omenjenega zakona.
² Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, Uradni list RS, št. 44/1997, s kasnejšimi spremembami.
³ In sicer na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Bežigrad št. ... (priloga A15).
⁴ Upoštevaje njeno sklicevanje na kupoprodajno pogodbo, ki naj bi jo glede (nakupa) garaže dne 23. 8. 1995 sklenila s prodajalko M. N.
⁵ Zaradi česar se to sodišče do ostalih (v zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje o tožničinem priposestvovanju lastninske pravice podanih) pritožbenih navedb, ni (posebej) opredeljevalo.
⁶ Tovrstne kršitve (neobstoja ugotovitev glede ključnih pravno-relevantnih okoliščin) ne more odpraviti pritožbeno sodišče samo, saj bi s tem očitno poseglo v pravico pravdnih strank do pravnega sredstva.
⁷ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.