VSL Sklep III Ip 2323/2018

I. Pritožbi zoper sklep z dne 1. 6. 2018 se ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 4. 6. 2018 se zavrne in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

III. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 4. 6. 2018.

O pritožbi zoper sklep z dne 1. 6. 2018

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek izvršbe zoper dolžnika B. B. s prodajo nepremičnin ustavilo (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da se zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak X v lasti B. B. do 1/2 razveljavi (2. točka izreka sklepa).

2Zoper 2. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da odpust obveznosti v stečajnem postopku ne more privesti do tega, da bi upnik izgubil v izvršbi pridobljeno hipoteko. Sodišče je spregledalo, da po 410. členu ZFPPIPP pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Če bo odločitev sodišča ostala v veljavi, se upnik v stečajnem postopku ne bo mogel poplačati. Namen odpusta obveznosti ni v tem, da ločitvene pravice, pridobljene v izvršilnih postopkih, prenehajo. Sodišče bi moralo uporabiti 1. točko drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP in odločiti, da ločitvena pravica ostane v veljavi. Če bi sodišče odločalo hitreje, se z odpustom obveznosti sploh ne bi seznanjalo in ne bi moglo odločati tako, kot je. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razveljavilo z obrazložitvijo, da je dolžnik v postopku osebnega stečaja dosegel odpust obveznosti, ker je postopek zato ustavilo, pa je na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ tudi razveljavilo opravljeno izvršilno dejanje. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

5V pritožbi upnik utemeljeno opozarja, da mora izvršilno sodišče za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki je bil prekinjen z začetkom stečajnega postopka, uporabiti določbo 280. člena ZFPPIPP, če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev. Kadar je ločitveno pravico treba vzdržati v veljavi, se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice in plačilo zavarovane terjatve opravi v stečajnem postopku (četrti odstavek navedenega člena), za kar sklep o odpustu obveznosti ni ovira (prvi odstavek 410. člena ZFPPIPP).¹ Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je uporabilo 76. člen ZIZ, saj ne gre za situacijo, ko je postopek ustavilo zaradi enega od primerov, ki so določeni v ZIZ (primerjaj prvi odstavek 76. člena ZIZ).

6Utemeljeni pritožbi je višje sodišče zato ugodilo ter sklep v izpodbijani 2. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje moralo uporabiti določila 280. člena ZFPPIPP.

7Višje sodišče o pritožbenih stroških ni odločalo, saj postopek osebnega stečaja nad dolžnikom še ni zaključen, določbe ZFPPIPP o postopanju izvršilnega sodišča v primeru stečaja pa ne dopuščajo naložitve stroškov stečajnemu dolžniku v plačilo (tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP in 280. člen ZFPPIPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 4. 6. 2018

8Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 6. 2018 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tretja A. A. ugovor z dne 13. 11. 2017 umaknila (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da mora upnik tretji v roku 8 dni povrniti 829,65 EUR stroškov ugovora z dne 13. 11. 2017 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka sklepa).

9Zoper 2. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da bi se sodišče moralo opreti na šesti odstavek 38. člena ZIZ ter 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sklicevanje upnika na načelo zaupanja v zemljiško knjigo je pravzaprav sklicevanje na 160. člen ZPP. Upnik je namreč utemeljeno mislil, da na dolžnikovih nepremičninah ne obstojijo pravice drugih. Sodišče upniku tudi ni dalo možnosti, da bi se izjavil o navedbah tretje, ki jih je ta podala v vlogi z dne 29. 1. 2018. Iz sklepa o preizkusu terjatev upnik ni mogel razbrati, kakšne narave je izločitvena pravica, saj namreč ni vsaka izločitvena pravica take narave, da bi v izvršbi tretji lahko uspel z ugovorom. V praksi namreč stečajni upravitelji priznavajo izločitveno pravico tudi pravnoposlovnim pridobiteljem. Ne drži torej, da bi upnik moral že na podlagi izločitvene pravice predlog delno umakniti. Prav tako bi tretja lastninsko pravico lahko pridobila časovno za trenutkom, ko je upnik pridobil hipoteko na nepremičnini. Upnik je tako šele s prejemom ugovora tretje izvedel, da gre za originarno pridobitev lastninske pravice, ki časovno sega pred pridobitev hipoteke s strani upnika. Če upnik predloga za nadaljevanje ne bi podal, bi sodišče samo moralo nadaljevati postopek in bi upnik prišel v isto situacijo. Prav tako tretja pred podajo ugovora ni slušala doseči ugovora po izvensodni poti. Priglaša pritožbene stroške.

10Pritožba ni utemeljena.

11V danem primeru je bila (med drugim) zoper dolžnika B. B. dovoljena izvršba na nepremičnino ID znak X, na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi pa je upnik z učinkovanjem od 7. 7. 2009 pridobil hipoteko. Nad dolžnikom se je dne 25. 7. 2013 pričel postopek osebnega stečaja. Dne 21. 9. 2017 je upnik na podlagi dejstva, da je zastavna dolžnica v stečajnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. St ... dosegla, da se ji prizna izločitvena pravica na deležu do 1/2 navedene nepremičnine, predlagal nadaljevanje izvršbe zoper hipotekarno dolžnico. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila v zemljiški knjigi tudi vpisana plomba za pridobitev lastninske pravice, je nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico dovolilo. Nova dolžnica je dne 13. 11. 2017 nato vložila ugovor, v katerem je uveljavljala, da je bila nepremičnina pridobljena originarno v času trajanja zakonske zveze in zato spada v skupno premoženje. Po prejemu ugovora je upnik predlog na polovico nepremičnine umaknil, navajal pa je, da tretji ni dolžan povrniti stroškov, saj je bil v času vložitve predloga za izvršbo v zemljiški knjigi vknjižen zgolj dolžnik. Z vlogo z dne 29. 1. 2018 je tretja nato ugovor umaknila, vztrajala pa je pri povrnitvi stroškov, saj je bil upnik na podlagi končnega seznama preizkušenih terjatev seznanjen z dejstvom, da v tem obsegu ne gre za premoženje dolžnika. Sodišče prve stopnje je tretji priznalo stroške, ki so ji nastali, in sicer z obrazložitvijo, da se upnik ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, poleg tega pa je bil upnik z objavo seznama preizkušenih terjatev seznanjen z dejstvom, da je bila tretji priznana izločitvena pravica. Namesto da bi upnik izvršbo delno umaknil, je predlagal nadaljevanje izvršbe, s tem pa je tretji stroške neutemeljeno povzročil. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

12Skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnikova dolžnost povračila stroškov tretjega je torej določena takrat, kadar jih je upnik tretjemu povzročil neutemeljeno, s čimer določba o povračilu stroškov tretjega sledi načelu krivde.² V sodni praksi³ je mogoče zaslediti tudi stališče, da se lahko sodišče kljub izrecni opredelitvi tega vprašanja v ZIZ pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Tudi to posebno stroškovno pravilo v zvezi z izločitvenim zahtevkom oziroma smiselno z ugovorom tretjega kot predhodno fazo pred pravdo pa za presojo utemeljenosti stroškovnega zahtevka upošteva krivdni princip. Tako ZIZ kot ZPP torej kot izključni kriterij za odločitev, da mora upnik tretjemu povrniti stroške ugovornega postopka, določata pogoj neutemeljene povzročitve teh stroškov s strani upnika oziroma pogoj upnikove dobre vere, da na stvareh, ki so predmet izvršbe ali zavarovanja, ne obstajajo pravice drugih.

13Ob upoštevanju navedenega upnik s pritožbo ne more uspeti. To, da je v času vložitve predloga za izvršbo kot lastnik bil vpisan le dolžnik, še ne pomeni, da je tudi potem, ko je tretja v stečajnem postopku (oziroma povezanem prvdnem postopku) uspela uveljaviti izločitveno pravico, upnik utemeljeno mislil, da na 1/2 deležu nepremičnine ne obstaja pravica tretje, ki preprečuje izvršbo.

14Ko gre za nepremičnino, je izločitvena pravica v stečajnem postopku pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – v nadaljevanju ZFPPIPP). Sklicevanje upnika, da bi lahko šlo tudi za pravnoposlovno pridobitev, tako ni utemeljeno. Če je odsvojitelj pridobitelju izročil zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice v korist pridobitelja, na katerem je bil odsvojitev podpis notarsko overjen pred začetkom stečajnega postopka, lahko pridobitelj namreč tudi po začetku stečajnega postopka z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavlja in doseže vknjižbo lastninske pravice v svojo korist (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1), zato pridobitelj v takem primeru v stečajnem postopku ne uveljavlja izločitvene pravice.

15Če naj bi tretja pridobila lastninsko pravico po trenutku, ko je upnik (z zaznambo sklepa o izvršbi in učinkovanjem od 7. 7. 2009) pridobil hipoteko, bi lahko glede na celotno situacijo šlo le za pravnoposlovni prenos, ki pa ne bi bil možna podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka. Glede na navedeno bi upnik mogel in moral vedeti, da je lahko šlo le za izvirno pridobitev lastninske pravice. V primeru, da je bil o navedenem v dvomu, pa bi kot stranka stečajnega postopka lahko tudi vpogledal v listine v spisu.

16V vlogi z dne 29. 1. 2018 je tretja zgolj umaknila svoj ugovor in podala svoje pravno naziranje o tem, da bi že na podlagi javne objave dejstva, da je uspela z izločitvenim zahtevkom, upnik moral vedeti, da glede polovice nepremičnine ne gre za premoženje dolžnika ter izvršba v tem delu zato ni dopustna. Zato s tem, ko upniku sodišče te vloge ni vročilo v izjavo, ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pravo namreč sodišče pozna, zato pravno presojo opravi sodišče samo, ne glede na naziranja strank.

17Upnik je torej neutemeljeno predlagal nadaljevanje izvršbe zoper tretjo kot novo dolžnico, s tem pa ji je neutemeljeno povzročil stroške, ki so ji nastali z ugovorom, na kar to, da se tretja z upnikom ni skušala izvensodno dogovoriti o zadevi, ne vpliva. Če bi sodišče samo nadaljevalo postopek zoper novo dolžnico, tega potemtakem ne bi storilo na podlagi upnikovega predloga, zato ne bi bilo mogoče govoriti o upnikovi krivdni povzročitvi stroškov, nastalih tretji, ter upnik tako ne bi bil v enaki situaciji. Tudi navedene pritožbene navedbe tako niso utemeljene.

18Ker pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19Upnik s pritožbo ni uspel ter mu tretja pritožbenih stroškov ni neutemeljeno povzročila, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Iz vpogleda v pisanja, objavljena v postopkih zaradi insolventnosti, izhaja, da je prodaja sporne nepremičnine do 1/2 v stečajnem postopku v teku.
² Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2300/2013 z dne 3. 9. 2013.
³ Glej na primer sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3018/2007 z dne 22. 8. 2007 in II Ip 2319/2008 z dne 3. 12. 2008.