VSL Sklep II Ip 2214/2018

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se terjatev upnice: Republika Slovenija, priznana kot prednostna, v izpodbijani II. točki in 4. alineji III. točke izreka zniža za 8.603,41 EUR (na 472,10 EUR), v 5. alineji III. točke izreka pa terjatev upnika: M. P. poplača še za preostalih 8.603,41 EUR.

II. Dolžnik je dolžan upniku M. P. v 8 dneh od prejema sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 213,67 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

III. Republika Slovenija sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom :

I. Priznalo nadaljnje izvršilne stroške upnika: M. P. v znesku 71,40 EUR,

II. Sklenilo, da se terjatev upnika: REPUBLIKA SLOVENIJA, iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter prispevkov za socialno zavarovanje v znesku 9.075,51 EUR poplača prednostno,

III. Iz kupnine 25.350,00 EUR, dosežene s prodajo nepremičnin dolžnika, po vrstnem redu poplačalo:

- izvršilne stroške upnika: M. P. v znesku 153,07 EUR in s tem sklepom priznane nadaljnje izvršilne stroške v znesku 71,40 EUR, skupaj 224,47 EUR,

- prednostno terjatev REPUBLIKE SLOVENIJE iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 497,06 EUR,

- prednostno terjatev upnikov: mld. A. A. in mld. B. B. iz naslova zakonite preživnine v znesku 4.088,16 EUR,

- prednostno terjatev REPUBLIKE SLOVENIJE iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter prispevkov za socialno varnost v znesku 9.075,51 EUR, kar je upnik priglasil več, pa zavrnilo,

- iz preostanka kupnine v znesku 11.464,80 EUR delno terjatev upnika: M. P. ki na dan 10. 1. 2018 znaša 20.068,21 EUR, in ugotovilo, da presežek te terjatve ostane neporavnan.

IV. Ugotovilo, da terjatve ostalih upnikov (v presežku) ostanejo neporavnane.

2Zoper sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščenki vložil upnik M. P. Vztraja, da v odločbi št. 00 z dne 25. 9. 2017 obračunani prispevki za socialno varnost za obdobje 1. 9. 2012 do 20. 6. 2014, ne predstavljajo prispevkov, ki bi zapadli v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine in zato ne bi smeli biti upoštevani kot prednostna terjatev. Zahteva povračilo stroškov pritožbe.

3V odgovoru na pritožbo Republika Slovenija meni, da ni odločilen čas nastanka obveznosti temveč čas zapadlosti v plačilo, pri čemer se sklicuje na odločbo VSL I Ip 3802/2015 z dne 6. 1. 2016. Meni, da je odločilen čas, ko je obveznost zapadla glede na odmerno odločbo, torej, ko je postala izvršljiva. Zahteva povračilo stroškov postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je sklep, glede na pritožbeni interes pritožnika, ki se kaže v delu, kolikor njegova priglašena terjatev 20.068,21 EUR na račun Republike Slovenije iz naslova obračunanih prispevkov za socialno varnost ni bila poplačana, to je glede 8.603,41 EUR (20.068,21 EUR - poplačani del v znesku 11.464,80 EUR), preizkusilo v izpodbijanih II. točki in v 4. v zvezi s 5. alinejo III. točke izreka, v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6V skladu z določbo prvega odstavka 197. člena ZIZ se iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, po naslednjem vrstnem redu kot prednostne terjatve poplačajo: 1. stroški izvršilnega postopka; 2. davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino; 3. terjatve iz naslova zakonite preživnine (zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu), terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.

7Pojma zapadlosti terjatve ne gre enačiti s pojmom izvršljivosti odločbe davčnega organa. Ta odločba je kot izvršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 197. člena ZIZ (le) dokaz za obstoj prednostne terjatve. S stališčem, ki ga uveljavlja Republika Slovenija, bi lahko prišlo do prednostnega poplačila terjatev, katerih „zapadlost“ bi bila odvisna od hitrejšega ali počasnejšega dela davčnega organa pri izdaji odločbe o odmeri prispevkov, kar pa ne bi bilo v skladu z namenom zakonske ureditve prednostnega poplačila nekaterih terjatev.¹

8Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so bili z odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije, Finančne uprave Republike Slovenije, št. 00 z dne 25. 9. 2017, obračunani prispevki za socialno varnost za obdobje od 1. 9. 2012 do 20. 6. 2014, torej prispevki, ki so nastali pred več kot enim letom od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine, to je 16. 11. 2017, kar ni sporno. V nadaljevanju je pri svoji odločitvi o priznanju prednostne pravice Republiki Sloveniji za njihovo poplačilo materialnopravno napačno upoštevalo kot relevanten iz seznama izvršilnih naslovov Ministrstva za finance Republike Slovenije, Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 00 z dne 28. 12. 2017 (list št. 144 do 160 v sodnem spisu) izhajajoč datum izvršljivosti, ki pa ne predstavlja tudi datuma zapadlosti posameznih mesečnih prispevkov.

9Zakon o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP-2, kot je veljal do 1. 1. 2017, v prvem odstavku 353. člena zavezuje zavezanca za prispevke za socialno varnost iz prvega odstavka 352. člena, da mora predložiti obračun prispevkov za socialno varnost in plačati prispevke za socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, če ni z zakonom drugače določeno. Na tej podlagi torej 15. dne v mesecu zapadejo v plačilo prispevki za pretekli mesec. Ob pravilni uporabi materialnega prava je torej mogoče ugotoviti, da so sporni prispevki, obračunani za obdobje od 1. 9. 2012 do 20. 6. 2014 zapadli v plačilo v letih 2012, 2013 in 2014, zadnji 15. 7. 2014 (kar izhaja tudi iz predložene odločbe št. 00 z dne 25. 9. 2017), torej vsi pred več kot enim letom od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dne 16. 11. 2017, kot uveljavlja tudi pritožnik.

10V zvezi s sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3802/2015 z dne 6. 1. 2016 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da konkretni dejanski stan iz odločbe ni razviden. Je pa tudi tam zavzeto stališče, da zapadlost opredeljuje trenutek, od katerega je upnik upravičen terjati dolžnika, dolžnik pa dolžan plačati, pri čemer je davčni organ upravičen terjati izpolnitev davčne obveznosti že od trenutka izplačila dohodka in predložitve obračuna prispevkov za socialno varnost davčnemu organu. Tega pa za sporne prispevke določa prvi odstavek 353. člen ZDavP-2.

11Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

12Upnik M. P. je s pritožbo uspel, zato je upravičen do plačila svojih pritožbenih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). Za sestavo pritožbe mu gre glede na vrednost spornega predmeta pritožbe 8.603,41 EUR, nagrada v višini 400 odvetniških točk (6. točka Tar. št. 27 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), povišana še za 2 % na račun materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR pa 187,27 EUR, ter plačana sodna taksa v znesku 26,40 EUR (Tar. št. 4066 v zvez is Tar. št. 4041 Zakona o sodnih taksah), skupaj torej 213,67 EUR. Pritožbeno sodišče je odločilo, da zakonske zamudne obresti od pritožbenih stroškov, ki jih je naložilo v plačilo dolžniku, tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila in ne že od izdaje drugostopenjske odločbe, kot zahteva upnik v pritožbi, saj zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev (glej Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji dne 13. 12. 2006).

13Republika Slovenija sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni obvezen, prav tako pa v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (peti odstavek 38. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Sklep VSL III Ip 3812/2014 z dne 22. 10. 2014.