VSL Sklep III Ip 2645/2018

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo po tretjem odstavku 12. člena ZST-1 v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ.

2Zoper sklep vlaga laično pritožbo dolžnica in navaja, da je napisala vse, kar je bilo potrebno. Prosi sodišče, da ji pojasni, katere zadeve še manjkajo, da bo zadostovalo za odločanje o njenem predlogu.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

5Iz spisa izhaja, da je dolžnica po prejemu plačilnega naloga z dne 6. 9. 2018, s katerim je bila pozvana k plačilu sodne takse za vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi, podala predlog za oprostitev plačila sodne takse. V tem predlogu je navajala, da ima nizko pokojnino in ji ostane ... EUR, saj njena pokojnina znaša ... EUR. Ker je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodne takse na sami stranki, je sodišče prve stopnje pravilno s sklepom z dne 14. 9. 2018 dolžnico pozvalo, da mora v roku osmih dni od prejema sklepa svoj predlog za oprostitev plačila sodne takse dopolniti po 12. členu ZST-1 tako, da bo vseboval vse obvezne sestavine iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. Z omenjenim sklepom je bila dolžnica izrecno opozorjena, da bo v nasprotnem primeru sodišče predlog za oprostitev plačila zavrglo kot nepopolnega. Sklep z dne 14. 9. 2018 je dolžnica osebno prejela dne 19. 9. 2018, dne 25. 9. 2018 pa je tudi podala vlogo, v kateri je navedla svojo davčno številko in EMŠO, poleg tega pa je poudarila, da nima nobenega premoženja.

6Ne glede na to, da je dolžnica podala vlogo z dne 25. 9. 2018, v kateri je navedla v skladu s sklepom z dne 14. 9. 2018 svoj EMŠO in davčno številko, pa ni podala najmanj soglasja o tem, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke po uradni dolžnosti pridobi tiste podatke, ki so davčna tajnost. Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks vsebovati osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke ter njenih družinskih članov (oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), podatke o zadevi, podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12a. člena tega zakona (oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12b. člena tega zakona), o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena tega zakona, soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, izjavo, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost in podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. Skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravna sodišče, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (torej v skladu z določbami prvega in petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) (naslovljen kot "davčna tajnost"), ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati tako podatke, ki jih davčnemu organu posreduje zavezanec, kot druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ (prvi odstavek 15. člena ZDavP-2), pri čemer se za davčno tajnost ne šteje (zgolj) davčna številka poslovnih subjektov (drugi odstavek 15. člena ZDavP-2). Skladno s četrtim odstavkom 46. člena Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU) finančna uprava pridobiva podatke iz 49. člena tega zakona, ki jih vodi v davčnem registru in podatke, ki jih vodi v evidencah iz drugega odstavka 60. člena tega zakona, s povezovanjem davčnega registra, omenjenih evidenc ter zbirk podatkov številnih drugih upravljavcev (na primer ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (CRP), Ajpes, ZZZS, ZPIZ, GURS, KDD, ministrstva, pristojnega za infrastrukturo in prostor (evidenca registriranih vozil) ...). Podatki, ki so zajeti v davčnem registru, so navedeni v 49. členu ZFU, in sicer gre med drugim za podatke o davčni številki, identifikacijske podatke, naslov prebivališča, številke plačilnih računov, podatke o socialnem zavarovanju, podatke o kapitalskih naložbah, in druge podatke. Navedeno pomeni, da davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke (za kar po uradni dolžnosti pridobi tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost - peti odstavek 12a. člena ZST-1) pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje stranke, kot (ker) to zakon tudi zahteva. Pri tem mora sodišče podatke, ki so davčna tajnost, skladno z 48. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je krovni zakon v postopkih, kjer stranke uveljavljajo ugodnosti iz javnih sredstev, podatke obdelovati tako, kot to določa zakon, ki ureja davčni postopek. Glede na povedano, tudi če z nekaterimi podatki, ki so po zakonu obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče v postopku že razpolaga, za popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse ne zadostuje že zahtevek stranke, naj jo sodišče oprosti plačila sodnih taks, saj v njem potrebno soglasje ni vsebovano.

8Ker dolžnica soglasje ni podala, je predlog dolžnice za oprostitev plačila sodne takse nepopoln in ga je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita, pritožba dolžnice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Rok za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi po plačilnem nalogu z dne 6. 9. 2018 prične teči naslednji dan od vročitve odločbe Višjega sodišča v Ljubljani dolžnici. Pritožbeno sodišče dolžnico opozarja, da v kolikor sodna taksa v 8-dnevnem roku od prejema tega sklepa ne bo plačana, bo sodišče na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ štelo ugovor za umaknjen.