UPRS Sklep IV U 90/2018-2

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

1Dne 14. 5. 2018 je Upravno sodišče Republike Slovenije prejelo tožbo, ki jo je vložila A. A. zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi molka organa v postopku odločanja o pravici do plačila prispevkov za socialno varnost. V tem postopku je Center za socialno delo Celje kot prvostopenjski upravni organ z odločbo, št. 1210-1735/2017-50/1 z dne 14. 12. 2017, zavrnil zahtevek tožnice za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Zoper navedeno odločbo je tožnica vložila pritožbo, le-ta pa je bila z dopisom Centra za socialno delo Celje z dne 27. 12. 2017 v pristojno reševanje odstopljena Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot drugostopenjskemu upravnemu organu, ki o pritožbi, kljub pozivu tožnice z dne 20. 3. 2018, ni odločil.

2Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu.

3Stvarno pristojnost socialnega sodišča ureja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), ki opredeljuje socialne spore, za odločanje v katerih je pristojno to sodišče. Med socialne spore sodi po izrecni določbi zakona tudi odločanje o pravici do in iz zavarovanja za starševsko varstvo ter plačevanju prispevkov za to zavarovanje (4.a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), kamor je treba glede na njeno vsebino uvrstiti tudi predmetno zadevo. Prav tako Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v šestem odstavku 57. člena določa, da v sporih zoper odločbe ministrstva (ki odloča o pritožbah zoper odločbe krajevno pristojnega centra za socialno delo, ki na prvi stopnji odloča o pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo) odloča pristojno delovno in socialno sodišče. V skladu z drugim odstavkom 72. člena ZDSS-1 se v socialnih sporih obravnavajo tudi zadeve v primeru molka drugostopnega organa.

4Upoštevaje vsebino tožbenih navedb in vsebino tožbenega zahtevka, je Upravno sodišče Republike Slovenije mnenja, da v obravnavani zadevi ni stvarno pristojno, zato se je, na podlagi 19. člena in prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki je na podlagi 4.a točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 v zvezi s 3. točko 12. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za reševanje predmetnega spora.