VSRS Sklep I Up 42/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka, ki je bil končan s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 912/2016 z dne 13. 6. 2017.¹ Z navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, št. DT 0610-222/2014-6-08-2600-3-07 z dne 24. 2. 2014, s katero je bil tožniku v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka od dohodkov iz dejavnosti za leti 2010 in 2011 dodatno odmerjen in naložen v plačilo: 1.) davek od dohodka iz dejavnosti za leto 2010 v znesku 5.352,64 EUR in pripadajoče obresti, 2.) davek od dohodka iz dejavnosti za leto 2011 v znesku 258.042,35 EUR in pripadajoče obresti in 3.) davek na dodano vrednost za davčno obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2011 v znesku 8.098,38 EUR in pripadajoče obresti. Davčni organ druge stopnje, Ministrstvo za finance, je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil z odločbo št. DT-499-04-13/2014-2 z dne 9. 5. 2016.

2Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je predlog za obnovo postopka zavrglo, ker tožnik ni izkazal, da je zakonit razlog za obnovo vsaj verjeten.

3Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožnik (iz katerih pritožbenih razlogov izrecno ne navaja) in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je v predlogu za obnovo uveljavljal obnovitvena razloga iz 1. in 6. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki ju opira na sodbo Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. I K 64444/2012, iz katere naj bi izhajala pravilna "pravna kvalifikacija lastništva denarja", ki je predmet sodbe sodišča prve stopnje, katere obnova postopka se predlaga, in ki naj bi bila drugačna, kot je tista, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje v tej sodbi.

6ZUS-1 v 1. točki prvega odstavka 96. člena določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. V drugem odstavku 96. člena določa, da se sme iz razlogov iz 1. točke prvega odstavka obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. V 6. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 določa, da se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če se odločba opira na sodbo, ki je bila izdana v kazenski ali civilni zadevi, ta sodba pa je bila pozneje razveljavljena z drugo pravnomočno sodno odločbo.

7Pravilna je presoja sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da odločitev sodišča prve stopnje v pravnomočni sodbi, katere obnova se predlaga, ne temelji na dejstvih in dokazih, ki ne bi bili pred tem ugotovljeni in presojeni že v davčnem postopku, in da zato ni izpolnjen nadaljnji pogoj za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1.² V obravnavanem primeru namreč ne gre za sodni postopek, v katerem bi sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenih dejanskih okoliščin sprejelo svojo odločitev (drugi odstavek 96. člena ZUS-1).

8Prav tako ni podan obnovitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, saj se pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, izdana v postopku, katerega obnova se predlaga, ne opira na sodbo, ki je bila izdana v kazenski ali civilni zadevi, ta sodba pa je bila kasneje razveljavljena z drugo pravnomočno sodno odločbo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi glede tega obnovitvenega razloga pravilna.

9Pritožbene navedbe, da tožnik zaradi dvigov denarja (v skladu s pogodbo in sporazumi) ne more biti obdavčen in da tudi sicer ne obstajajo listine, ki bi nakazovale na kakršenkoli pravni posel, ki bi imel za posledico spremembo lastništva denarja, pa se ne nanašajo na (konkretno obravnavane) obnovitvene razloge, ampak na pravilno uporabo materialnega prava (glede na ugotovljeno dejansko stanje) v pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje, glede katere se predlaga obnova postopka. Zato teh pritožbenih navedb Vrhovno sodišče ne more upoštevati. Iz istega razloga so neupoštevne tudi zatrjevane procesne kršitve („nekritično sledenje navedbam toženke“, neizvedba dokazov, nasprotje med razlogi davčnih organov in sodišča, kar vse pritožnik navaja v zadnjem odstavku pritožbe), saj se tudi te nanašajo na pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, glede katere se predlaga obnova postopka, in ne na razloge za obnovo tega postopka.

10Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožnikov predlog za obnovo postopka, saj je pravilno ugotovilo, da pritožnik v tem predlogu ni izkazal, da so podani zakoniti razlogi za obnovo oziroma da so ti vsaj verjetni (100. člen ZUS-1), pritožbene navedbe pa niso utemeljene, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Revizija v obravnavani zadevi je bila zavržena kot prepozna (X Ips 334/2017 z dne 15. 12. 2017).
² Sodišče prve stopnje je med drugim tudi ugotovilo, da v postopku, ki se obnavlja, ni bilo sporno, da je denar (620.000,00 EUR) iz sodne poravnave, sklenjene z Mestno občino Kranj, izvorno pripadal Stanovanjski zadrugi Kranj, kazenska sodba pa se nanaša zgolj na to dejstvo. Nadalje je sodišče prve stopnje obrazložilo, da se o nadaljnji usodi tega denarja oziroma razpolaganju z njim, kar je vsebina davčnih odločb oziroma sodne odločbe, za katero se predlaga obnova, s kazensko sodbo ne odloča, in zato ta na dejansko stanje, ki je podlaga za sodno in pred tem za upravno odločitev, ne more imeti nobenega vpliva.