VSL Sklep I Cp 964/2018

Pritožbam se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 16. 5. 2017 za skrbnika za poseben primer za zastopanje v tej pravdi tožnici postavilo Center za socialno delo X. Naložilo mu je, da se v roku 8 dni izjavi o odobritvi opravljenih procesnih dejanj, ki jih je v tem postopku opravila tožnica sama ali po pooblaščenki, vključno s podelitvijo pooblastila in (vloženo tožbo). Opozorilo da je, da bo sicer razveljavilo opravljena procesna dejanja in tožbo zavrglo.

2S sklepom z dne 13. 3. 2018 je odločilo, da šteje pritožba CSD X z dne 21. 12. 2017 za umaknjeno.

3Zoper prvi sklep vlagata pritožbo tožnica po tedanji pooblaščeni odvetnici in CSD X.

4Tožnica uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge iz prvega odstavka 339. člena ZPP¹. Smiselno predlaga spremembo sklepa tako, da se tožnici ne postavi skrbnik za posebni primer; podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Povzema potek dosedanjega postopka. Iz dokumentacije, ki je že v sodnem spisu (sklep Okrajnega sodišča v Žalcu N 17/2016 z dne 28. 10. 2016, klinično psihološka ekspertiza dr. A. A. z dne 13. 6. 2016, obvestilo zdravniku ter psihiatrični izvid in mnenje dr. B. B. z dne 29. 1. 2014, psihiatrično mnenje dr. C. C., sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 415/2016 z dne 3. 6. 2016), izhaja, da je popolnoma poslovno in procesno sposobna ter duševno popolnoma zdrava. Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS Up 752/07 z dne 6. 12. 2007 sme pravdno sodišče izvajati dokaze v zvezi z ugotavljanjem pravdne sposobnosti stranke le na podlagi okoliščin, ki vzbujajo dvom o procesni sposobnosti, ki izhajajo iz konkretnega primera. V nasprotju s tem je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem na podlagi in zaradi izvedeniškega mnenja, ki je bilo pridobljeno v drugem postopku. Kršeno je načelo poštenega in kontradiktornega sojenja, ker se sodišče sklicuje na drug sodni postopek, ker je postavljen isti izvedenec in ker tožnici ni poslalo v izjavo mnenja, ki ga je od izvedenca pridobilo za ta postopek. Tožnici je bila odvzeta možnost, da se izjavi o mnenju sodnega izvedenca, ki se je izrekel o njeni procesni sposobnosti. Podana je kršitev 7. člena ZPP in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep je izdan v sodelovanju z drugimi sodniki istega sodišča, saj je vsebinsko identičen in izdan na enak način kot v zadevi III P 2460/2017. Dejansko stanje je zgrešeno in nepopolno ugotovljeno. Sklepa ni mogoče preizkusiti, ker nasprotuje dokumentaciji, ki jo je predložila tožnica. Ni jasno, od kod izvedenčevi zaključki o njenem stanju. Gre za prepisovanje mnenja z dne 7. 4. 2017 iz postopka III P 2460/2016, zoper katerega je tožnica podala ostre pripombe, sodišče pa jih ni upoštevalo. Za zagotovitev neodvisnega sojenja bi bilo treba imenovati neodvisnega izvedenca, ki tožnice še ni preiskoval. Sklep je postopkovno in pravno nerazumljiv. Pritožbeni rok je 15 dni, skrbniku pa je naloženo, da se v roku 8 dni izjavi o odobritvi dosedanjih pravdnih dejanjih. Dokler sklep ni pravnomočen, sodišče ne sme poimensko postaviti skrbnika, niti groziti z zavrženjem tožbe.

5Tudi CSD X v svoji pritožbi uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa. Opozarja na namen skrbniškega varstva in svojo vlogo, ki jo ima kot javni socialnovarstveni zavod pri odločanju, spremljanju in uresničevanje namena skrbništva po ZZZDR². Sodišču očita, da se opira na sodno prakso z drugačno dejansko in pravno podlago (postavitev kolizijskega skrbnika in ne skrbnika za posebni primer). Opozarja, da tožnici ni odvzeta poslovna sposobnost, da je zoper izvedeniško mnenja dr. D. v pravdi P 1756/2016-III, na katero se sklicuje sodišče, tožnica vložila zahtevo za izločitev izvedenca, da se slednji ni opredelil do drugih – njemu diametralno drugačnih mnenj izvedencev, ki jih je predložila tožnica. Dejansko stanje o poslovni in procesni sposobnosti tožnice je nepopolno ugotovljeno. S postavitvijo CSD X v treh pravdnih zadevah pred istim sodiščem je napačno uporabljeno materialno pravo ZZZDD. Tožnica ima prijavljeno zakonsko prebivališče na naslovu pritožnika, a zoper njega vlaga pritožbe. Zaradi kolizije interesov in nezaupanja tožnice do dela CSD X postavitev slednjega za skrbnika za posebni primer v tej pravdi ni pravilna. Iz sklepa ni razvidno, ali se je tožnica lahko izjavila glede osebe skrbnika (183. člen ZZZDR). Pritožnik ni imel možnosti izjave o tem. Dodaja, da je 8-dnevni rok prekratek za odobritev pravdnih dejanj in ureditev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdi.

6Pritožbo zoper sklep z dne 13. 3. 2018 o domnevi umika pritožbe z dne 21. 12. 2017 vlaga CSD X. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker vloga, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za pritožbo, ni bila pritožba, pač pa pojasnilo sodišču. Predlaga razveljavitev sklepa.

7Pritožbe so utemeljene.

O pritožbah zoper sklep z dne 16. 5. 2017

8Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Oseba, ki nima poslovne in s tem procesne sposobnosti, ne more samostojno opravljati pravdnih dejanj niti dati veljavnega pooblastila odvetniku za zastopanje v pravdi. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen ZPP). Gre za procesno predpostavko, ki jo sodišče preizkuša že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Če pri tem iz okoliščin konkretnega primera posumi, da procesnih predpostavk glede procesne sposobnosti stranke ob vložitvi tožbe ni, sme o tem po uradni dolžnosti opraviti neformalne poizvedbe in tudi izvesti dokaze.

9V obravnavnem primeru je sodišče po podatkih vpisnikov ugotovilo, da pred istim sodiščem v (istovrstnem) pravdnem postopku P 1756/2015-III teče postopek postavitve skrbnika za posebni primer tožnici, in sicer na podlagi v tistem postopku pridobljenega mnenja izvedenca za psihiatrijo, iz katerega izhaja, da tožnica ni sposobna oblikovati svoje prave volje in ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic (razlogi sklepa z dne 12. 4. 2017 na redni številki 4). Ob ugotovitvi, da je bila tožba v postopku P 1746/2015-III vložena pred vložitvijo tožbe v tej pravdi, je sodišče na podlagi teh okoliščin podvomilo v obstoj tožničine procesne sposobnosti tudi v tej – kasnejši istovrstni pravdi. Dvom o obstoju procesne sposobnosti stranke se lahko pojavi tudi pri osebah, ki jim poslovna sposobnost po določbah 44. člena ZNP ni odvzeta, če sodišče iz njihovih ravnanj posumi, da niso sposobne razumeti pomena svojih dejanj in niso sposobne skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Zato se oba pritožnika neuspešno sklicujeta na dejstvo, da poslovna sposobnost tožnici v nepravdnem postopku ni bila odvzeta.

10Pač pa mora v takih primerih, ko sodišče samo posumi, da stranka ni sposobna skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v pravdi, o obstoju oziroma neobstoju njene procesne sposobnosti samo odločiti s stopnjo zanesljivosti. Postavitev pod skrbništvo, ki sledi ugotovitvi o pomanjkanju procesne sposobnosti, namreč predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, ki stranki onemogoča samostojno odločanje o procesnih pravicah in nastopanje v pravdi. V ta namen lahko po uradni dolžnosti izvede posebni dokazni postopek vključno s postavitvijo izvedenca medicinske stroke. Izveden mora biti upoštevaje vse procesne kavtele, enako kot pri izvedbi dokaznega postopka, ki ga sodišče vodi v okviru podanih trditev in dokazov strank. V prvi vrsti mora biti tudi v uradno vodenem dokaznem postopku stranki zagotovljena pravica do izjave. Imeti mora možnost, da se izjavi o dokazih, pridobljenih po uradni dolžnosti, da sama predlaga nasprotne dokaze, da sodeluje pri izvajanju dokazov ter se izjavi o rezultatih dokazovanja. Te njene pravice izhajajo neposredno iz Ustave RS oziroma pravice do enakega varstva pravic v postopku³.

11Pritožnica upravičeno opozarja, da ji v obravnavanem primeru sodišče ni omogočilo izjave o pridobljenem izvedeniškem mnenju, na katerega se je oprlo pri izdaji izpodbijenega sklepa. V spisu namreč ni podatkov, da bi ji bilo mnenje vročeno. Podana je uveljavljana kršitev načela kontradiktornosti oziroma absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je terjala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Razlogov za sojenje pred drugim sodnikom pritožbeno sodišče ne najde in predlogu pritožnice ni sledilo.

12V novem odločanju bo moralo sodišče natančneje izvesti postopek ugotavljanja procesne sposobnosti tožeče stranke. Celovito in popolno bo moralo izvesti dokaz z izvedencem medicinske stroke. Predočiti mu bo moralo pripombe tožnice, ki jih je v svojih nadaljnjih vlogah podala na njegovo mnenje iz drugega postopka in posledično tudi na mnenje, ki je bilo pridobljeno za ta postopek. Opredeliti se bo moral do dokumentacije, ki jo je pridobila in predložila v spis tožnica sama in s katero izpodbija njegovo mnenje (mnenje in izvidi drugih strokovnjakov), in do sodnih odločb nepravdnega sodišča, na katere se sklicujeta oba pritožnika, iz katerih izhaja, da tožnici doslej v nepravdnem postopku ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Zadnja odločba pristojnega sodišča je v prilogi C 5 spisa. Kot je bilo že povedano, formalni odvzem poslovne sposobnosti stranki sicer ni odločilen za presojo o njeni procesni sposobnosti, vendar je treba pri presoji o procesni sposobnosti tudi to dejstvo oceniti in se do njega opredeliti. Doslej sodišče dokazne ocene o nasprotnih dokazih tožeče stranke še ni opravilo. Zato se nakazuje, da dejanskega stanja še ni dovolj raziskalo oziroma ugotovilo in obrazložilo vseh pravno relevantnih dejstev o procesni sposobnosti tožnice, saj tudi ugotovitev o tem v sklepu ni.

13Če bo v ponovljenem postopku sodišče ponovno ugotovilo, da je tožnici treba postaviti skrbnika za posebni primer za zastopanje v tej pravdi, naj bo pri določitvi osebe pozorno na v pritožbi CSD X izpostavljeno navzkrižje interesov obeh pritožnikov. Če bo ugotovilo, da je tožnica res v sporih s CSD X , slednji ne more biti njen skrbnik (181. člen ZZZDR).

14Utemeljena je tudi pritožbena navedba obeh pritožnikov o prekratkem roku za odobritev opravljenih pravdnih dejanj tožeče stranke. Skrbnik za posebni primer se bo lahko izjavil o odobritvi tožničinih pravdnih dejanj šele po pravnomočnosti sklepa o postavitvi začasnega zastopnika. Zato rok za odobritev pravdnih dejanj ne more biti krajši od pritožbenega roka k sklepu o imenovanju skrbnika za posebni primer. Pritožba CSD X utemeljeno opozarja tudi na rok za pripravo postavljenega skrbnika za posebni primer na to pravdo. Postavljeni rok je zaradi seznanitve s spisovnim gradivom in morebitne pridobitve kvalificirane strokovne pomoči strokovnjaka prekratek.

O pritožbi zoper sklep z dne 13. 3. 2018

15Pritožnik – CSD X – uupravičeno graja ravnanje sodišča z njegovo vlogo z dne 2. 11. 2017 (na redni številki 25 spisa). Drži, da jo je sam zmotno naslovil kot: "Dopolnitev pritožbe zoper sklep z dne 16. 5. 2017". Vendar je bilo že iz vsebine vloge in priloge jasno, da gre le za dodatno dokumentacijo v zvezi z obravnavano procesno (ne)sposobnostjo tožnice (odločba nepravdnega sodišča z dne 10. 10. 2017), s katero ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 16. 5. 2017 vlagatelj še ni razpolagal. Namen vloge je nato pritožnik pojasnil z vlogo na redni številki 30, podano po izdaji sklepa o zavrženju "dopolnitve pritožbe" (sklep z dne 4. 12. 2017 na redni številki 29 spisa). Izrecno je poudaril, da tokratna vloga ni pritožba zoper sklep na redni številki 29 o zavrženju dopolnitve pritožbe. Kljub temu jo je sodišče spet v nasprotju z vsebino vloge in podatki spisa obravnavalo kot pritožbo, od CSD X terjalo plačilo takse za pritožbo in po ugotovitvi, da je ni plačal, izdalo izpodbijani sklep o domnevi umika pritožbe. Ker je zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja (da je šlo za pritožbo) napačno uporabilo tudi določbe 105.a člena ZPP, je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP). Predloženo listino bo moralo sodišče dokazno ocenjevati in upoštevati v nadaljnjem dokaznem postopku.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 15/1976 s spremembami.
³ Primerjaj: A. Galič, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2005, stran 55.