VSL Sklep IV Cp 1658/2018

I. Pritožbi se zavržeta.

II. Pritožniki krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 7. 2017 nasprotnemu udeležencu prepovedalo: - vstopiti v stanovanje na naslovu A., ki ga bo uporabljala mladoletna predlagateljica ter B., kjer se trenutno nahaja; - zadrževati in približevati se stanovanju na naslovu A., ki ga bo uporabljala mladoletna predlagateljica ter B. na razdalji manjši od 300 metrov; - vstopiti, zadrževati in približevati se osnovni šoli, ki jo obiskuje mladoletna predlagateljica na razdalji manjši od 300 metrov; - navezovati stike z mladoletno predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ter vzpostaviti vsakršno srečanje z njo; - objavljati osebne podatke žrtve, dokumente iz sodnih in upravnih spisov in osebne zapiske, ki se nanašajo na mladoletno predlagateljico, razen če bo v drugem postopku, v katerem bo sodišče odločalo o stikih med nasprotnim udeležencem in mladoletno predlagateljico, sodišče odločilo drugače (I. točka izreka). Kar sta predlagateljici zahtevali več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka). Obdobje trajanja izrečenih ukrepov je določilo na dvanajst mesecev (III. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je v primeru kršitve omenjenega sklepa določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR (IV. točka izreka) ter pojasnilo, da ugovor oziroma pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (V. točka izreka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec trpi svoje stroške tega postopka (VI. točka izreka).

2Z izpodbijanim sklepom z dne 16. 5. 2018 je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 7. 2017 ter III. točko izreka sklepa spremenilo tako, da ukrepi, ki jih je sodišče izdalo v točki I. izreka, razen 3. alineje, veljajo do 26. 4. 2018; v delu 1. in 2. alineje I. točke izreka, ki se nanaša na B., pa ukrepi veljajo, dokler sta predlagateljici bivali v B., to je do decembra 2017 (I. točka izreka). V preostalem delu točke III izreka je zgoraj navedeni sklep, ki se nanaša na veljavnost izrečenih ukrepov v točki I izreka razveljavilo, to je od 28. 4. 2018 dalje do obdobja 12 mesecev oziroma 10. 7. 2018, ko je nasprotni udeleženec prejel sklep, in je predlog predlagateljice v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Sklep z dne 5. 7. 2017 je razveljavilo tudi v 3. alineji točke I izreka (III. točka izreka); v preostalem delu pa je sklep z dne 5. 7. 2017 ostal nespremenjen (IV. točka izreka ).

3Zoper v uvodu navedeni sklep so pritožbo vložili predlagateljici in nasprotni udeleženec.

Predlagateljici v pritožbi navajata, da je sodišče z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu neupravičeno skrajšalo rok izrečenih prepovedi, ki so bile določene s sklepom z dne 5. 7. 2017. Menita, da je zaradi narave nasprotnega udeleženca utemeljeno pričakovati, da se bo fizično in psihično nasilje nadaljevalo, če bo ukrep približevanja skrajšan. Predlagateljicama je znano, da nasprotni udeleženec še vedno pije, kar je dodatni upravičeni razlog za strah pred nasiljem. Nasprotni udeleženec je še vedno agresiven do vseh, ki imajo kakršnokoli vezo s predlagateljicama. S tem so mišljeni tako starši predlagateljice, kot tudi sosedje in sodelavke. Obenem kliče tudi v šolo, kamor hodi mladoletna C. in nadleguje učitelje ter vodstvo šole, nadleguje tudi delavki na Centru za socialno delo (CSD) ter kliče inšpekcijske službe.

V pritožbi zoper sklep nasprotni udeleženec meni, da sodišče prve stopnje za svojo ugotovitev, da nasprotni udeleženec ogroža varnost mladoletne predlagateljice, ni pridobilo niti enega objektivnega dokaza. Sodišče je v celoti sledilo izpovedbi mladoletne C., čeprav je CSD v mnenju zapisal, da je deklica indoktrinirana s strani matere. Sodišče prve stopnje ni verjelo staršem predlagateljice, prav tako pa ni verjelo nobeni od prič, ki so sorodniki nasprotnega udeleženca. Poudarja, da ni bil nasilen do hčerke ter ji je venomer želel zgolj dobro. Želi si, da se hčerki omogoči dolgotrajna individualna terapevtska obravnava, kot jo predlagajo strokovne službe, ter se na tej osnovi zopet v prihodnosti vzpostavijo stiki med hčerko in njim, babico in dedkom ter tudi ostalimi sorodniki. Sodišče bi moralo upoštevati oceno stopnje ogroženosti CSD z dne 8. 6. 2017. Nasprotni udeleženec še opozarja, da ob vročitvi sklepa z dne 5. 7. 2017 ni dobil predloga za začetek postopka.

4Pritožbi nista dovoljeni.

5Namen ZPND je varstvo družinskih članov pred fizičnim, spolnim, psihičnim in ekonomskim nasiljem. Za dosego namena sodišče določi ukrepe (1. člen ZPND). Trajanje ukrepov je omejeno na največ 12 mesecev, žrtev pa lahko predlaga podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ dvanajst mesecev (3. točka 19. člena ZPND). Sodišče zadevo obravnava prednostno, postopek pa je nujen (4. točka 22. člena ZPND). Po določbi tretjega odstavka 22. f člena ZPND pritožba zoper ukrep, ki ga izreče sodišče, ne zadrži njegove izvršitve.

6Pred vsebinskim odločanjem o pritožbi mora sodišče preveriti, ali je pritožba pravočasna in popolna oziroma dovoljena. Ob preizkusu dovoljenosti pritožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnika, tako predlagateljica kot tudi nasprotni udeleženec, nimata pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes za pritožbo je predpostavka brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če ni pravnega interesa, je pritožba nedovoljena in zato nedopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prineslo konkretno in neposredno pravno korist. Pritožbeni interes mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku. Če ob vložitvi pritožbe odpade, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.

7V obravnavanem primeru tako predlagateljica kot tudi nasprotni udeleženec za obravnavano pritožbo nimata pravnega interesa, saj si svojega položaja z vsebinsko odločitvijo ne moreta izboljšati.

8Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o določitvi ukrepov na podlagi 19. člena ZPND, ki ga je nasprotni udeleženec prejel dne 10. 7. 2017. Izrečeni ukrepi so torej začeli veljati 11. 7. 2017 z veljavnostjo dvanajstih mesecev, kar pomeni, da bi časovna veljavnost ukrepov prenehala najkasneje 11. 7. 2018. Predlagateljica v času trajanja ukrepov njihovega podaljšanja ni predlagala. Nasprotni udeleženec v času vložitve pritožbe dne 8. 6. 2018 pravnega interesa za pritožbo ni več imel, saj so se ukrepi, katerih trajanje je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom skrajšalo do 26. 4. 2018, oziroma do decembra 2017, v času vložitve pritožbe že iztekli, medtem ko sta predlagateljici v času vložitve pritožbe dne 6. 6. 2018 pravni interes imeli, vendar pa je njun interes po vložitvi pritožbe odpadel, saj bi ukrepi pred odločitvijo sodišča druge stopnje zaradi njihove časovne omejenosti do 11. 7. 2018¹, v vsakem primeru prenehali, torej tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi predlagateljic.

9Zaradi suspenzivnega učinka ukrepov po ZPND in ker predlagateljici v času trajanja ukrepov njihovega podaljšanja nista predlagali, se s pritožbama položaj pritožnikov ne bo spremenil, izboljšal oziroma poslabšal, zaradi česar pritožniki nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje².

10Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi v skladu z določbo prve točke 365. člena ZPP kot nedovoljeni zavreči.

11Ker pritožbi nista dovoljeni, pritožniki nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Višjemu sodišču je bil spis odstopljen 10. 8. 2018, o pritožbah je odločalo na seji 13. 8. 2018.
² Glej Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 do 356, in sklep VSL IV Cp 1445/2017.