VSRS Sklep Uv 9/2017

Pritožba se zavrže.

1Vlagatelj pritožbe Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (v nadaljevanju ZDSLU) oziroma zanj predsednik A. A. pritožbi sicer ni priložil aktov, ki jih izpodbija, je pa v uvodu navedel številko odločbe Državne volilne komisije (v nadaljevanju DVK) 041-32/2017-13/2, s katero je bila potrjena kandidatura B. B. za člana Državnega zbora - predstavnika za področje kulture in športa, in se skliceval na odločbi priložen seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo (v nadaljevanju elektorjev) za volitve članov državnega sveta - predstavnika za področje kulture in športa. Iz vsebine pritožbe in pritožbenih predlogov pa je mogoče razbrati, da izpodbija odločbe DVK, ki se nanašajo na število oziroma seznam izvoljenih elektorjev Nogometne zveze Slovenije (v nadaljevanju NZS), Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (v nadaljevanju ZNSS), Zveze nogometnih trenerjev Slovenije (v nadaljevanju ZNTS), Košarkarske zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS), Rokometne zveze Slovenije (v nadaljevanju RZS) in Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije (v nadaljevanju ZDRSS) za volitve predstavnika za področje kulture in športa v državnem svetu. To pa so v uvodu tega sklepa navedene odločbe DVK.

2DVK je z navedenimi odločbami na podlagi 10. člena in prvega odstavka 12. člena Zakona o državnem svetu (v nadaljevanju ZDSve) v zvezi z 58. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) odločila, da se v seznam elektorjev vpiše 74 tam navedenih elektorjev NZS, 6 tam navedenih elektorjev ZNSS, 13 tam navedenih elektorjev ZNTS, 5 elektorjev KZS, 16 elektorjev RZS in 2 elektorja ZDRSS za volitve članov državnega sveta - predstavnika za področje kulture in športa.

3ZDSLU (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi navaja, da Statut NZS med drugim določa, da so člani zveze pravne osebe (10. člen), da se lahko včlanijo le pravne osebe (11. člen), nikjer pa se ne opredeljuje kot poklicna organizacija, ki združuje posameznike, ki se poklicno ukvarjajo z nogometom. Smiselno enako navaja tudi za ZNTS na podlagi Statuta ZNTS, za KZS na podlagi Statuta KZS, za RZS na podlagi Statuta RZS, za ZNSS pa navaja, da nima javno dostopnega statuta.

4Ugovarja tudi preveliko število elektorjev posameznih športnih organizacij, saj bi se morali upoštevati le tisti člani, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostjo, za katero je bila organizacija ustanovljena. NZS je dobila 74 elektorjev, kar pomeni, da bi morala imeti preko 7300 članov, ki se poklicno ukvarjajo s tem športom. Iz javno dostopne uradne evidence, ki jo vodi Olimpijski komite Slovenije (v nadaljevanju OKS), je razvidno, da je v Sloveniji registriranih 510 športnikov (ki spadajo pod NZS). Od teh jih je 212 mlajših od 18 let, torej se vseh 510 zagotovo ne ukvarja poklicno s to dejavnostjo. Iz javno objavljenega letnega poročila NZS za leto 2016 je razvidno, da se neamatersko v Sloveniji z nogometom ukvarja 396 igralcev. Na dan 16. 11. 2017 je imelo 274 športnikov sklenjene pogodbe s klubi v 1. slovenski nogometni ligi in 56 s klubi ostalih lig, skupno torej 330 športnikov neamaterjev. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi Uv 8/2017 in v njej sprejeta stališča (tudi glede podvajanja števila članov). Smiselno enako navaja glede ZNSS, ki je prejela 6 elektorjev, kar pomeni, da ima preko 500 členov, ki se poklicno ukvarjajo s to dejavnostjo. Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da je na listi sodnikov 428 oseb, ki lahko sodijo na tekmah NZS (ni pa razvidno, ali se s tem ukvarjajo poklicno). Tudi glede ZNTS navaja, da je prejela 13 elektorjev, kar pomeni, da ima preko 1200 članov, ki se poklicno ukvarjajo s to dejavnostjo, kar pa ne drži, saj je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da se poklicno s trenerskim delom ukvarja manj kot 300 trenerjev in pomočnikov trenerjev (nekateri se med posameznimi ligami celo podvajajo), kar pomeni, da bi ji pripadli največ trije elektorski glasovi. Prav tako dvomi v število članov KZS, predvsem glede tega, koliko se jih poklicno ukvarja s košarko in koliko je amaterjev, saj vsi športniki niso tudi poklicni športniki. Glede RZS pa se prav tako sklicuje na evidence OKS, po katerih naj bi bilo v Sloveniji registriranih 530 športnikov rokometašev in ne preko 1500, kolikor naj bi jih bilo glede na prejetih 16 elektorjev. RZS v Registracijskem pravilniku ločuje pogodbene in nepogodbene igralce, slednji ne prejemajo finančnih ali materialnih nadomestil, vendar seznami pogodbenih igralcev niso javno objavljeni, lahko pa bi jih pridobilo sodišče oziroma DVK.

5Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zagotovi zakonitost volitev, torej glede na zgoraj povzete navedbe smiselno predlaga, da odpravi odločbe DVK o elektorjih ZDRSS, ZNSS, ZNTS, NZS, KZS in RZS.

6Pritožba ni bila posredovana v odgovor DVK in vsem zvezam kot strankam z interesom, saj glede na sprejeto odločitev o njej Vrhovno sodišče ni vsebinsko odločalo in s tem ni poseglo v pravni položaj navedenih strank.

7Pritožba je prepozna.

8ZDSve nima posebnih določb o varstvu volilne pravice. Zato je na podlagi 10. člena ZDSve treba glede teh vprašanj primerno uporabljati določbe ZVDZ. Ta ureja varstvo volilne pravice v 103. do 109. členu. Na podlagi 105. člena ZVDZ se zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena tega zakona ter zoper odločbo državne volilne komisije iz 104. člena lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora odločiti o pritožbi najkasneje v 48 urah po prejemu pritožbe. Po prvem odstavku 4. člena ZVDZ roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Navedene določbe kažejo na drugačno (posebno) ureditev tega postopka.

9Poleg tega je Ustavno sodišče v več odločbah, med drugim že v odločbi Up-296/96 z dne 29. 10. 1996 poudarilo, da je volilno pravico mogoče izvrševati samo v organizirano vodenem postopku, ki je časovno kontinuiran. V sklepu Up-680/02 z dne 25. 11. 2002 je navedlo tudi, da se cilj volitev, tj. zakonita in pravočasna izvolitev članov državnega sveta doseže le, če je vsaka faza volilnega postopka končana v določenem roku, da lahko volitve preidejo v naslednjo fazo. Zato je zakonodajalec za izvedbo tega postopka lahko uveljavil drugačno ureditev glede rokov in načina izvedbe posameznih opravil volilnega postopka, kakor sicer velja za druge pravne postopke. Tako morajo vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, upoštevati naravo uresničevanja volilne pravice, hkrati pa morajo to upoštevati vsi udeleženci tega postopka (tako Ustavno sodišče npr. v odločbi Up-2385/08-7 z dne 9. 9. 2008). Prav zaradi posebne narave volilnega postopka, katerega cilj je zakonita in pravočasna izvolitev članov državnega sveta, bi bilo podaljševanje rokov (npr. zaradi neodzivnosti udeležencev kandidacijskega postopka pri vlaganju pravnih sredstev) nedopustno.

10Zaradi take narave postopkov se tudi odločbe, s katerimi je bilo določeno število elektorjev za posamezne interesne organizacije, ne vročajo vsem, ampak se vsaki posamezni interesni organizaciji vroči (njena) odločba o določitvi števila elektorjev. Na podlagi teh predhodno izdanih odločb o določitvi elektorjev posameznim interesnim organizacijam DVK nato oblikuje poimenski seznam potrjenih elektorjev posameznega predlagatelja.

11Ta seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta - predstavnika za področje kulture in športa je bil najprej javno objavljen na spletu ter nato skupaj z odločbo o elektorjih, potrjenih na pritožnikov predlog, tudi (osebno) vročen pritožniku.

12Odločbe o potrjevanju elektorjev drugih predlagateljev sicer niso vročene vsem predlagateljem, jim je pa zato vročen prej omenjeni seznam, iz katerega so razvidni vsi bistveni elementi posameznih odločb. Ne le, da so v teh seznamih poimensko navedeni vsi elektorji, navedeni so pod zaporednimi številkami, tako da je že na prvi pogled jasno razvidno, kolikor elektorskih mest ima posamezni predlagatelj (tj. interesna organizacija). Glede na zakonsko ureditev je torej že iz teh podatkov mogoče nedvoumno ugotoviti tudi, na kakšno število članstva, ki je po 36. členu ZDSve kriterij za določitev števila elektorjev, se odločitev DVK nanaša.

13To pomeni, da je vsem predlagateljem že z vročitvijo takega seznama zagotovljena možnost varstva njihove volilne pravice. Po drugi strani pa to pomeni, da rok 48 ur za vložitev pravnega sredstva za varstvo te pravice, začne teči z vročitvijo tega seznama.

14Pritožnik pravočasnosti svoje pritožbe ni niti zatrjeval niti utemeljeval oziroma izkazal. Temu, da je v obravnavanem primeru lahko učinkovito uveljavljal varstvo volilne pravice, ni ugovarjal. Da je uveljavljal varstvo volilne pravice, je razvidno tudi iz njegovih navedb v pritožbi, ki se konkretno nanašajo na posamezno organizacijo oziroma število elektorjev.

15Iz podatkov Pošte Slovenije je razvidno, da je bil seznam št. 041-32/2017-23 z dne 30. 10. 2017 pritožniku po njegovi predstavnici E. E. vročen 15. 11. 2017. S tem dnem je bil pritožnik torej nedvomno seznanjen z navedenim seznamom izvoljenih predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta - predstavnikov za področje kultura in šport (predlagatelji in številom elektorjev) oziroma z vsebino odločitve DVK in zato je zanj takrat pričel teči rok za vložitev pravnega sredstva.

16Vrhovno sodišče je pritožbo prejelo 21. 11. 2017 ob 15.00 uri, kar je razvidno iz dohodne štampiljke vložišča Vrhovnega sodišča, kamor je pritožnik osebno prinesel pritožbo.

17Glede na datum vročitve seznama pritožniku, rok za vložitev pritožbe in datum vložitve pritožbe na Vrhovno sodišče je bila ta torej vložena prepozno in zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.