VSL Sklep III Ip 1934/2018

I. Pritožbi zoper sklep z dne 9. 1. 2018 se ugodi in se sklep v II. točki izreka, kolikor se nanaša na pritožnika, spremeni tako, da morata dolžnika upniku A. A. povrniti 84,00 EUR stroškov odgovora na predlog za odlog izvršbe v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Dolžnika morata upniku A. A. povrniti 145,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. Pritožba zoper sklep z dne 20. 3. 2018 se zavrne in sklep potrdi.

Upnik B. d.o.o. sam krije svoje pritožbene stroške.

O pritožbi zoper sklep z dne 9. 1. 2018

1Z izpodbijanim sklepom z dne 9. 1. 2018 je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za odlog izvršbe zavrnilo (I. točka izreka sklepa) in sklenilo, da upniki sami krijejo svoje stroške odgovora na dolžnikov predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka sklepa).

2Zoper II. točko izreka sklepa, kolikor se nanj nanaša, se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik A. A. Navaja, da je bil izrecno pozvan s strani sodišča, da se opredeli do navedb dolžnika v predlogu za odlog izvršbe in predlogu za preklic dražbe. Če je šlo zgolj za zagotavljanje pravice do izjave, bi sodišče vlogo lahko upniku poslalo zgolj v vednost, brez poziva na izjasnitev in brez roka. Stroške je nenazadnje povzročil dolžnik sam, saj je želel le zavlačevati postopek. Predlaga spremembo sklepa tako, da se mu priznajo stroški, ki jih mora dolžnik plačati v roku 15 dni, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obresti. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče predlog dolžnikov za odlog izvršbe vročilo upnikom, ki so nanj odgovorili. Ker ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva, stroškov zanj ni mogoče naložiti dolžniku, sicer pa je sodišče dolžno presojati izpolnjevanje zakonskih pogojev za odlog, katerih zatrjevanje in dokazovanje je v celoti na strani dolžnika. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

6Upnik je na predlog dolžnikov za odlog izvršbe odgovoril, pri čemer ne drži navedba sodišča prve stopnje, da je zgolj izrazil svoje nestrinjanje s predlaganim odlogom, temveč je odgovor obrazložil. Odgovor na predlog za odlog je upnik podal na izrecen poziv sodišča, ki mu je za odgovor določilo tudi rok. Drži sicer, da ZIZ izrecno ne govori o odgovoru na predlog za odlog izvršbe, vendar pa ima upnik pravico na predlog za odlog odgovoriti že zaradi zagotavljanja pravice do izjave, ki mu jo daje 22. člen Ustave. Odgovor na predlog za odlog mora sodišče pri svoji odločitvi upoštevati, saj ima upnik pravico nasprotovati dolžnikovim navedbam in dokazom, podati svoje navedbe in dokaze, nenazadnje pa se upnik z odlogom lahko tudi strinja. Zato ne drži stališče sodišča prve stopnje, da odločitev sodišča prve stopnje odvisna le od zatrjevanja in dokazovanja pogojev za odlog s strani dolžnika. Tudi glede predloga dolžnika za odlog izvršbe velja, da se neprerekana dejstva štejejo za dokazana (214. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prejemom poziva na izjavo o predlogu upnik upravičeno domneva, da sodišče v predlogu za odlog izvršbe navedena dejstva šteje za pravno relevantna in da ga bodo v primeru opustitve odgovora zadele negativne posledice ter svojih pravic v postopku brez odgovora na tak predlog ne bo mogel zavarovati. Dolžnika s predlogom za odlog nista uspela, postopek izvršbe pa se bo nadaljeval brez zastojev. Glede na vse navedeno so upnikovi stroški odgovora na tak, neutemeljen predlog, objektivno potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) ter bi jih sodišče prve stopnje upniku moralo priznati.

7Utemeljeni pritožbi je višje sodišče zato ugodilo ter sklep v II. točki, kolikor se nanaša na upnika, spremenilo ter upniku priznalo 150 točk za obrazloženo vlogo po 3. alineji 7. točke tar. št 27 Odvetniške tarife (OT) in 22% DDV (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Upnik je s pritožbo uspel, zato so bili pritožbeni stroški potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Višje sodišče je upniku priznalo 200 točk za pritožbo po 6. točki tar. št. 27 OT, 22% DDV in 33,00 EUR sodne takse za pritožbo.

O pritožbi zoper sklep z dne 20. 3. 2018

9Z izpodbijanim sklepom z dne 20. 3. 2018 je sodišče prve stopnje predlog upnika B. d.o.o. glede načina prodaje dolžnikovih nepremičnin z dne 22. 1. 2018, 22. 2. 2018 in 14. 3. 2018 zavrnilo (I. točka izreka sklepa) ter odločilo, da upnik sam krije stroške, ki jih je imel z vlogami z dne 22. 1. 2018, 22. 2. 2018 in 14. 3. 2018 (II. točka izreka sklepa).

10Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik ter predlaga razveljavitev opravljene javne dražbe oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev v novo odločanje. Navaja, da je v zadevi predlagal prodajo tako, da se proda vsaka nepremičnina posebej, saj obstajajo interesi za nakup nepremičnin po delih. Sodišče je predloge zavrnilo s sklepom, zoper katerega je možna pritožba, zato ni pravilno postopanje sodišča, da je izvedlo javno dražbo še pred pravnomočnostjo sklepa. Vsaka nepremičnina je bila posebej ocenjena, zato ni osnove, da se prodaja ne bi izvršila za vsako od nepremičnin posebej. Tudi če je sodišče menilo, da prodaja posameznih parcel ni smiselna, to ni razlog, da predlogu ne bi ugodilo, saj smiselnost presojajo potencialni kupci. Za odločanje ne more biti relevantno, da upnik posameznih parcel z izkazanim interesom za nakup ni navedel, sicer bi ga sodišče moralo pozvati na dopolnitev predloga. Upnik je prepričan, da bi se v primeru prodaje po delih pojavili zainteresirani kupci. Ker druga javna dražba ni bila uspešna, so upniki ostali v bistveno slabšem položaju. Priglaša pritožbene stroške.

11Pritožba ni utemeljena.

12Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja sodišče. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog glede načina prodaje nepremičnin, vendar zato, ker ZIZ takšnega predloga ne predvideva. Stranka lahko da pobudo glede načina prodaje, nima pa predloga v smislu pravovarstvenega zahtevka. Način prodaje je stvar vodenja postopka, zato sodišče ne odloča s sklepom temveč z odredbo. Zoper odredbo pa ni pritožbe (drugi odstavek 8. člena in deveti odstavek 9. člena ZIZ). Po podatkih spisa je dana zadeva v fazi, ko druga dražba ni bila uspešna, zato zakon predvideva ustavitev izvršbe (drugi odstavek 194. člena ZIZ). Zoper tak sklep ima upnik možnost pritožbe. Šele v primeru izdaje takega sklepa je predvideno opredeljevanje sodišča prve stopnje do zatrjevanih kršitev, zato je v tej fazi preuranjeno razpravljati o zatrjevanih nepravilnostih.

13Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Upnik s pritožbo ni uspel, zato pritožbeni stroki niso bili potrebni za izvršbo in upnik sam krije svoje pritožbene stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ).