VSL Sklep I Ip 1769/2018

I. Pritožbi zoper sklep z dne 5. 3. 2018 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 6. 6. 2016 se ugodi in se sklep razveljavi.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 30. 3. 2016 se ugodi in in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Višje sodišče v Ljubljani uvodoma pojasnjuje, da je v predmetni zadevi odločalo na podlagi sklepa Su 610/2018 o prenosu pristojnosti, ki ga je dne 19. 3. 2018 izdal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

O pritožbi zoper sklep z dne 5. 3. 2018:

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo dolžnika z dne 14. 6. 2016 štelo za umaknjeno.

3Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki predlaga razveljavitev sklepa in obravnavo ugovora, ki ga je vložil že pred dvema letoma in zanj tudi plačal oziroma celo preplačal sodno takso.

4Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja dolžnik.

5V skladu z določbo prvega odstavka 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče tudi opozori stranko na posledice neplačila sodne takse iz petega odstavka tega člena, ki določa, da če taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

6Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da dolžnik ni plačal sodne takse za pritožbo z dne 14. 6. 2016, ki mu je bila s plačilnim nalogom z dne 16. 6. 2016 odmerjena v znesku 33,00 EUR.

7Višje sodišče ugotavlja, da je odločitev napačna. Celoten postopek odločanja o verigi pritožb (kot bo še pojasnjen v nadaljevanju tega sklepa) namreč izvira iz odločitve, da ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen, za ta postopek pa se skladno s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodna taksa ne plača.

8Ker torej sodna taksa ni procesna predpostavka za odločanje o pritožbi z dne 14. 6. 2016 zoper sklep z dne 6. 6. 2016, tudi ni pogojev za nastop posledice, kot jo v primeru neplačila sodne takse določa peti odstavek 29.b člena ZIZ. Višje sodišče je že iz tega razloga, ne da bi se opredeljevalo do dolžnikovih pritožbenih navedb, pritožbi ugodilo in sklep z dne 5. 3. 2018 razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), v nadaljevanju pa je o pritožbi z dne 14. 6. 2018 zoper sklep z dne 6. 6. 2016 tudi vsebinsko odločilo.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 6. 2016:

9Z izpodbijanim sklepom z dne 6. 6. 2016 je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 30. 3. 2016.

10Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki navaja, da je sodno takso za ugovor plačal, zato preseneča dejstvo, da sodišče njegove navedbe nenehno zavrača kot neutemeljene in mu stalno nalaga v plačilo nove sodne takse.

11Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja dolžnik.

12Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo dolžnika z dne 26. 4. 2016 zoper sklep z dne 30. 3. 2016, s katerim je sodišče ugovor štelo za umaknjen. Kot podlago za odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi je navedlo četrti odstavek 54. člena v zvezi s četrtim in petim odstavkom 53.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), po kateri je zoper odločitev, ki jo izda strokovni sodelavec, dovoljeno pravno sredstvo, o katerem odloči sodnik istega sodišča.

13Višje sodišče ugotavlja, da za tako postopanje in uporabo navedenih določb sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Navedene določbe so bile namreč uveljavljene 20. 7. 2004, torej pred določbo četrtega odstavka 6. člena ZIZ, ki od novele ZIZ-H (veljavna od 13. 7. 2010) dalje določa, da o pritožbah odloča višje sodišče (pri tem pa ne določa razlike med sklepi, ki jih na prvi stopnji izda sodnik, in med sklepi, ki jih izda sodniški pomočnik ali strokovni sodelavec v okviru svojih pristojnosti). Po načelu lex posterior derogat legi priori določb ZS zato ni mogoče uporabiti in je za reševanje pritožb zoper sklepe v izvršilnem postopku pristojno višje sodišče.

14Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi zoper sklep z dne 6. 6. 2016 ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter samo odločilo o pritožbi zoper sklep z dne 30. 3. 2016.

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 3. 2016:

15Z izpodbijanim sklepom z dne 30. 3. 2016 je sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi štelo za umaknjen.

16Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki prereka ugotovitev, da sodne takse ni plačal, in zahteva obravnavo vloženega ugovora.

17Pritožba je utemeljena.

18Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na zgoraj citirani 29.b člen ZIZ in na ugotovitev, da dolžnik ni plačal sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki mu je bila v plačilo naložena s plačilnim nalogom z dne 9. 2. 2016 in ki je bil dolžniku vročen 26. 2. 2016.

19Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev napačna. Iz navedb dolžnika in iz dokazila, ki se nahaja v spisu, je namreč razvidno, da je dolžnik sodno takso za ugovor v znesku 55,00 EUR z navedbo opravilne številke predmetne zadeve in navedbo sklicne številke iz plačilnega naloga plačal na račun sodišča, kot je naveden v plačilnem nalogu, in sicer dne 3. 3. 2016.

20S predloženim dokazilom je torej dolžnik izkazal pravočasno in pravilno plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, zato pogoji za nastop presumpcije umika ugovora zaradi neplačane sodne takse iz petega odstavka 29.b člena ZIZ niso podani, podani pa so pogoji za vsebinsko obravnavo ugovora zoper sklep o izvršbi.

21Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi dolžnika ugodilo, sklep z dne 30. 3. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških pritožbenega postopka:

22Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.