VSL Sklep Cst 408/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o preizkusu terjatev in ločitvene pravice, pri čemer končni seznam preizkušenih terjatev vsebuje le terjatve in ločitveno pravico upnika P. U.

2Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da izpodbijani sklep temelji na končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 3. 4. 2018, v katerem pa upravitelj ni upošteval pripomb dolžnika na popravek dodatnega seznama preizkušenih terjatev. Prilaga pa tudi ugovor zoper končni seznam.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril in navedel, da je ta neutemeljena, poleg tega upnikove terjatve izhajajo iz sodnih odločb, ločitvena pravica pa je vpisana v zemljiško knjigo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic sodišče med drugim odloči o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (1. točka 2. odstavka 69. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor vsak upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni (2. točka 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP). Tak ugovor lahko vloži tudi dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, saj je na podlagi 1. točke 385. člena ZFPPIPP stranka postopka osebnega stečaja (64. člen ZFPPIPP).

6V obravnavani zadevi o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ni bilo treba odločiti, saj nihče ni vložil takega ugovora – ne upniki ne dolžnik. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno izdalo sklep o preizkusu terjatev. Ugovora proti končnemu seznamu preizkušenih terjatev zakon ne dopušča, temveč bi se ta seznam lahko preizkusil le ob vložitvi pritožbe.

7Dolžnik torej ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, zato s pritožbo niti ugovornih razlogov iz zgoraj navedene določbe 66. člena ZFPPIPP ne more uveljavljati.

8Dolžniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev. Upravitelj se mora o prijavljenih terjatvah izjaviti – v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, in sicer, ali jih prereka ali priznava (61. člen ZFPPIPP). Upniki in dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, terjatvam iz tega seznama lahko nasprotujejo z ugovorom o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Vendar pa sodišče v stečajnem postopku ne preverja izjave upravitelja, temveč je izjava o prijavljenih terjatvah in ločitvenih pravicah v upraviteljevi pristojnosti. Stečajno sodišče zato niti ni imelo podlage, da bi preverjalo resničnost in pravilnost dolžnikovega ugovora ali pravilnost upraviteljeve izjave.

9Višje sodišče pa dolžniku še pojasnjuje, da upnikove terjatve temeljijo na (večinoma) pravnomočnih sodnih odločbah. V takih primerih pa ni več dopustno presojati, ali take terjatve obstajajo. Zato ni dopustno nikakršno razpravljanje o tem, ali je upnik upravičen do pogrebnih stroškov, o tem je bilo že pravnomočno odločeno in ponovno odločanje o tem ni dopustno. Glede poplačila stroškov dolžnika, katerih plačilo je bilo naloženo upniku, je stečajnemu dolžniku sodišče že vse pojasnilo v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah I 258/2016, ki jo je stečajni dolžnik vložil kot upnik – P. U. je namreč te stroške plačal v proračun sodišča, ker je bila dolžniku odobrena brezplačna pravna pomoč, zato se dolžnikovi stroški niso mogli pobotati s terjatvami upnika.

10Upravitelj tako samostojno presoja utemeljenost oziroma obstoj prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic, morebitne dolžnikove navedbe o terjatvah so mu sicer lahko v pomoč, ni pa jim dolžan slediti, temveč se mora sam odločiti, kaj je pravilno. Ko dolžnik (ali tudi upnik) vloži ugovor o prerekanju terjatev, mora upravitelj v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev navesti, da je dolžnik (oziroma upnik) tak ugovor vložil. Ko dopolnjeni seznam podatkov o vloženem ugovoru ne vsebuje, je potrebno vložiti ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, tega pa dolžnik ni vložil. Zato sodišču prve stopnje o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu ni bilo treba odločati, vložnik ugovora o prerekanju terjatev, navedenih v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, pa tega tudi ne more izpodbijati s pritožbo. Tudi če bi bil ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev vložen, pa se sodišče v nobenem primeru ne bi ukvarjalo s tem, ali je upravitelj utemeljeno priznal terjatev ali pa bi jo moral prerekati, le v sklepu o preizkusu terjatev bi izdalo še odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice (4. točka 2. odstavka 69. člena ZFPPIPP v zvezi s 303. členom ZFPPIPP).

11Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).