VSL Sodba II Kp 3988/2014

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenec je dolžan plačati 250,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

1Okrožno sodišče v Krškem je v senatu iz šestega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila izrečena obsojenemu A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem II K 3988/2014-43 z dne 23. 12. 2014 v zvezi s sodbo istega sodišča II Ks 3988/2014-59 z dne 21. 6. 2016. Obsojencu je izreklo kazen šest mesecev zapora, kolikor je bila določena v preklicani pogojni obsodbi. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka, ki jih mora obsojenec plačati.

2Zoper sodbo je vložil pritožbo zagovornik obsojenca, ki mu ga je sodišče zaradi okoliščin iz tretjega odstavka 120. člena ZKP postavilo po uradni dolžnosti. Pritožnik je v uvodu zapisal, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, podrejeno pa, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz pritožbene obrazložitve je mogoče ugotoviti, da zagovornik obsojenca uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne, s tem pa tudi zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede vprašanja, ali je bil obsojenec objektivno zmožen izpolniti posebni pogoj, ki mu je bil določen v pravnomočni pogojni obsodbi. Drugi sklop je zatrjevanje, da je prvo sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker ni zaslišalo obsojenca. Pritožnik rezultira, da se obsojenec, čeprav je bil o seji senata obveščen, le-te iz objektivnih razlogov ni mogel udeležiti. Nadalje je pritožnik še predlagal, da se obsojencu za izpolnitev posebnega pogoja določi nov rok.

5Sodba, ki je predmet postopka za preklic pogojne obsodbe, je postala pravnomočna 23. 12. 2014. Obsojencu je bil po navedeni sodbi določen posebni pogoj, da vrne oškodovancu B. B. znesek 4.600,00 EUR na obročen način, pri čemer zadnji obrok zapade v plačilo 20. 8. 2015. Preizkusna doba je bila določena v trajanju treh let. Že pritožba je ugotovila, da je preizkusna doba potekla, zato je zaradi takšne ugotovitve pritožbeni predlog za določitev novega roka za izpolnitev obveznosti v nasprotju z določilom 61. člena KZ-1. Sodišče sme po navedeni določbi samo v mejah preizkusne dobe, ne pa po preteku preizkusne dobe, podaljšati rok za izpolnitev obveznosti. Nenazadnje pa je v obravnavanem postopku Okrožno sodišče v Krškem s sodbo II Ks 3988/2014-59 z dne 21. 6. 2016 obsojencu že določilo nov rok za izpolnitev posebnega pogoja, ki ga pa po podatkih spisa obsojenec ni izpolnil.

6V postopku za preklica pogojne obsodbe zasliši sodišče obsojenca samo, če je dosegljiv. Če pa obsojenec, kljub temu, da je bil pravilno obveščen o seji senata na narok ne pride, pa se po ustaljeni sodni praksi šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe. Prav takšno dejansko stanje pa je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v 5. do 7. točki obrazložitve. Sodišče je obsojenca obvestilo o seji senata, kljub temu, da je bil o njej obveščen, na sejo senata 6. 11. 2017 ni pristopil. Sodišču je sicer poslal opravičilo, ki ga pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče šteti za izkazano. Nenazadnje so se tudi trditve v tem opravičilu, ki ga je obsojenec poslal po elektronski pošti na dan razpisane seje, izkazale kot neresnične. Obsojenec je obljubil, da bo svoje obveznosti poravnal do konca leta 2017, česar pa ni storil.

7Nadaljnji sklop pritožbenih očitkov je, da sodišče prve stopnje ni zadosti raziskalo dejanskega stanja glede vprašanja objektivne zmožnosti izpolnitve obveznosti iz sedaj preklicane pogojne obsodbe. Pred izrekom pravnomočne pogojne obsodbe je obsojenec na naroku za izrek kazenske sankcije zatrjeval, da bo škodo povrnil, če mu sodišče določi obročni način plačila, kar je tudi storilo v odločbi o kazenski sankciji. Enake obljube je obsojeni posredoval v prvem postopku za preklic pogojne obsodbe, ponavlja pa jih tudi v pisnem elektronskem opravičilu. Obsojenec je zatrjeval, da je ves čas zaposlen, enako je navajal tudi v elektronskem opravičilu z dne 6. 11. 2017. Nikoli pa ni trdil, da ni sposoben objektivno izpolniti navedene obveznosti. Zato je prvo sodišče utemeljeno zaključilo, da obsojenec ni imel nobenega namena izpolniti posebni pogoj, ki je bil določen v pogojni obsodbi, kakor tudi, da ima oziroma je imel ves čas relativno visoke in redne mesečne dohodke. Prav tako tudi obsojenčeva socialna slika, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo v 11. točki obrazložitve dokazuje nasprotno, kot navaja pritožbena obrazložitev. Skratka obsojenec je bil objektivno zmožen plačati znesek, pri čemer je seveda potrebno imeti v vidu obdobje obsojenčeve plačilne obveze po pogojni obsodbi, ki je postala pravnomočna že 23. 12. 2014.

8Ob ugotovitvi, da pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika obsojenca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

9Ker zagovornik obsojenca s pritožbo ni uspel, mora obsojenec plačati stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP). Višina takse je odmerjena v skladu s tarifnima številkama 711 in 7122 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1), upošteva pa tudi premoženjske razmere obsojenca, čas trajanja pritožbenega postopka in zamotanost obravnavane zadeve.