VSRS Sklep X Ips 30/2016

I. Revizija se zavrže.

II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot ugodilo tožbi tožnika zoper odločbo Komisije za vpis Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani št. 2997/15 z dne 17. 9. 2015 v zvezi z odločbo Senata Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani št. 3002/15 z dne 25. 9. 2015. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnilo zahtevo tožnika za izjemen vpis v višji letnik. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je treba drugače ugotoviti dejansko stanje v zadevi (da predmetno zdravniško spričevalo izkazuje daljšo bolezen v smislu 153. člena Statuta Univerze v Ljubljani) ter da je drugostopenjski organ tožene stranke kršil določbo drugega odstavka 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker ni presodil vseh pritožbenih navedb.

2Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj sodišče izvede predlagane dokaze, nato pa s sodbo ugodi reviziji in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno. Podrejeno predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1¹ je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.²

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.³ Teh zahtev revidentka z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost uporabe pravil ZUP (ali smejo organi toženke pri odločanju o izjemnem vpisu upoštevati vse okoliščine primera, ali lahko v zvezi z zdravniškim potrdilom zahtevajo dodatna pojasnila), ni izpolnila.⁴ Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1,⁵ saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.⁶ Kolikor pa gre za omejevanje pravice dokazovanja (22. člen Ustave Republike Slovenije), pa je Vrhovno sodišče v svoji praksi tudi že odgovorilo na to vprašanje in poudarilo, da pomeni omejitev dokaznih sredstev poseg v pravico do dokazovanja, ki mora biti izrecno predpisana z zakonom in tega ne sme vzpostaviti s svojimi stališči sodišče v upravnem sporu.⁷

7Z vprašanji, ali v postopku uporabljeno zdravniško potrdilo zadošča kriterijem iz Statuta Univerze v Ljubljani in povezano razlago pojma "daljša bolezen", pa v obravnavanem primeru revidentka glede na revizijske navedbe po vsebini izpodbija ugotovitev dejanskega stanja, ki pa ni predmet revizijske presoje, saj revizije ni mogoče ugotoviti zaradi zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (85. člen ZUS-1).

8Ker ne gre za vprašanja, ki bi jih bilo mogoče obravnavati v reviziji v upravnem sporu, tudi ni mogoče uveljavljati neenotnosti sodne prakse o navedenih vprašanjih, ki jih izpostavlja revizija.

9Revident uveljavljata dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic, ki naj bi jih zanju imela izpodbijana odločitev (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča⁸ mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Zgolj zatrjevane, a neizkazane navedbe o možnih številčnih zlorabah postopkov pred toženo stranko, ki bi lahko izhajale iz stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, temu ne zadostijo.

10Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da se zaradi zavrženja te revizije še ne opredeljuje do vprašanja, ali gre pri odločanju o izjemnih študijskih možnostih študentov, ki jih podeljujejo predpisi v okviru avtonomije visokošolskih zavodov, res za pravice, o katerih je treba odločati v okviru upravnega postopka oziroma upravnega spora, kar bi ob upoštevanju razvoja prava in sodne prakse lahko terjalo poglobljen razmislek Vrhovnega sodišča.

11Ker revidentka izpolnjevanje uveljavljenih pogojev za dovoljenost revizije ni izkazala, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
³ Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015.
⁴ Primerjaj s sklepom VSRS X Ips 259/2015 z dne 18. 10. 2017.
⁵ Tako VS RS že v sodbi X Ips 1233/2004 z dne 24. 5. 2007 in v nadaljnji sodni praksi.
⁶ O tem VS RS npr. v sklepu X Ips 358/2014 z dne 23. 3. 2016.
⁷ O tem npr. sklep VSRS X Ips 264/2015 z dne 24. 5. 2016
⁸ Primerjaj npr. sklepe v zadevah X Ips 212/2008, X Ips 85/2009, X Ips 148/2010.