VDSS Sodba Psp 54/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 6. 7. 2015 in št. ... z dne 9. 2. 2015. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta omenjeni odločbi nični. Nadalje je odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da sodišče ni presojalo njegovih navedb glede izdaje odločbe na podlagi neveljavne, nepravilne in z utemeljenim sumom ponarejene vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva za A.A. (v nadaljevanju: upravičenka). Delavka centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), ki je vodila postopek B.B. je sprejela nepopolno vlogo in s tem neveljavno vlogo za oprostitev plačila institucionalnega varstva. Podatki o zavezancih za preživljanje upravičenke manjkajo, pa tudi tožnikovi podatki so nepravilno napisani. Omenjeno kaže, da zavezanci z vlogo niso bili seznanjeni. Ni veljaven niti dogovor, sklenjen med upravičenko in C., saj dogovor ni datiran in tudi niso podpisani plačniki storitve. Nadalje sodišče ni upoštevalo tožnikovih navedb o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja ponareditve listine, in sicer ponareditve podpisa na vlogi za oprostitev plačila storitve za upravičenko. Veljavnost podpisa je presojalo na podlagi izjave delavke C. D.D.. Po izjavi omenjene delavke in pa delavke CSD B.B. sta bila dogovor in vloga za oprostitev plačila storitve podpisana na isti dan, torej 4. 8. 2014, vendar se podpisa nedvomno razlikujeta, kar je razvidno iz dokumentacije v spisu. Delavka na CSD ga je seznanila, da bo moral v vsakem primeru plačevati in da v primeru podaje vloge za oprostitev plačila storitve, se bo njegov prispevek drastično zmanjšal. S tem ga je zavedla, da je podpisal vlogo za oprostitev plačila storitve. Od upravičenke pa je pridobil izjavo, da vloge ni nikoli podpisala in je o tem tudi obvestil CSD. Obstaja tudi sum, da je bil dogovor naknadno prirejen samemu sprejemu upravičenke v Dom za starejše občane. Kasneje je bila izdana nova odločba. Po tožnikovem mnenju, bi moral prvostopenjski organ (CSD) zadržati izdajo omenjene odločbe, saj je pred sodiščem sprožil socialni spor. S postopkom pri CSD mu je bila odvzeta pravica sodelovanja pri izbiri plačila storitve. Tako mu je bila tudi odvzeta pravica, da bi upravičenki sam ponudil možnost bivanja in nastanitve ter oskrbe na njegovem domu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi oziroma ugodi tožbenemu zahtevku.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ pazi po uradni dolžnosti.

5Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 6. 7. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo, ki jo je izdal CSD št. ... z dne 9. 2. 2015. Z omenjeno odločbo je bilo odločeno, da je upravičenka oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 370,73 EUR od 4. 8. 2014 ter da glede na oprostitev njen prispevek znaša 643,17 EUR. G.G. je bil oproščen plačila storitve za upravičenko v višini 332,58 EUR, s tem da njegov prispevek znaša 38,15 EUR. E.E. je bil oproščen plačila storitve za upravičenko v višini 361,94 EUR, njegov prispevek pa znaša 8,79 EUR. F.F. je bila v celoti oproščena plačila storitve za upravičenko, medtem ko je bil tožnik oproščen plačila storitve za upravičenko v višini 46,94 EUR, njegov prispevek pa znaša 323,79 EUR.

6Zakon o socialnem varstvu (v nadaljevanju: ZSV)² v 100. členu določa, da so upravičenci in drugi zavezanci dolžni plačati po tem zakonu opravljene storitve, razen storitev, ki so za upravičence brezplačne. Delne ali celotne oprostitve plačila se skladno s tretjim odstavkom 100. člena ZSV določajo na podlagi meril, kot izhajajo iz Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (v nadaljevanju: Uredba)³. Tako je na podlagi prvega odstavka 18. člena Uredbe zavezanec, ki je plačilno sposoben, dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša njegova plačilna sposobnost, oziroma njegova preživninska obveznost.

7Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in pa iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bila kasneje izdana nova odločba št. ... z dne 20. 8. 2015, ki je očitno postala pravnomočna. Iz odločbe izhaja, da je prenehala veljati izpodbijana odločba CSD št. ... z dne 9. 2. 2015. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo zgolj vprašanje, ali je bila pravilna in zakonita odločitev tožene stranke, ki se nanaša na obdobje, ki ni bilo zajeto s pravnomočnostjo novo izdane odločbe z dne 20. 8. 2015, ki se nahaja v prilogah sodnega spisa B/1.

8Glede na pritožbene navedbe je v zadevi sporno vprašanje, ali so obstajale pomanjkljivosti v zvezi z vlogo za oprostitev plačila institucionalnega varstva, oziroma ali je bil nepravilno voden postopek v zvezi z izdajo prvostopenjske odločbe št. ... z dne 9. 2. 2015.

9V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na sprejem upravičenke v domsko oskrbo, pritožbeno sodišče poudarja, da Dogovor št. ... o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve institucionalnega varstva ni predmet presoje v tem konkretnem socialnem sporu. Spor se namreč nanaša na plačilo storitve, ne pa na sam sprejem v domsko oskrbo, ki je nenazadnje tudi že realiziran. Iz Dogovora, ki se nahaja v prilogah sodnega spisa pod A6 pa je tudi razvidno, da je bil podpisan 4. 8. 2014. Da je navedeni dogovor podpisala upravičenka, izhaja iz izpovedbe zaslišane D.D., zaposlene v C.. Gre za prepričljivo izpovedbo, zato je sodišče prve stopnje taki izpovedbi utemeljeno sledilo. Dogovor oziroma pogodba o zagotavljanju storitve institucionalnega varstva ni ničen, saj niso podani razlogi, kot jih Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) določa v 86. členu. Prav tako dogovor ni bil razveljavljen.

10Glede uveljavljanja ničnosti odločbe, ker naj vloga za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičenke z dne 4. 8. 2014 naj ne bi bila popolna oziroma naj bi bil podpis ponarejen, pa pritožbeno sodišče opozarja na določbo 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)⁴, kjer je v 4. točki prvega odstavka 279. člena določeno, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V sporni zadevi je bila zahteva stranke podana, saj gre nenazadnje tudi za njen interes, da se doseže delno oprostitev plačila institucionalnega varstva. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno obrazložilo, da razlika v podpisu ni bistvena. Enako tudi na odločitev ne vplivajo morebitni odprti postopki, ki jih je sprožil tožnik v zvezi s ponareditvijo podpisa. Zgolj na podlagi suma namreč ni mogoče sprejeti zaključka, da je podpis ponarejen. Razen tega pa, kot je bilo že obrazloženo, je vloga za oprostitev plačila tako v korist upravičenke, kot tudi v korist ostalih zavezancev, ki so dolžni prispevati sredstva za plačilo institucionalnega varstva upravičenke.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 110/2004 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.