VSL Sklep I Cp 2576/2017

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo prijavi udeležbe gospodarske družbe M. in ji dopustilo sodelovanje v tem postopku (I. točka izreka sklepa). Predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z identifikacijsko številko X-000 na naslovu V. 71 a, ki je povezana z zemljiško parcelo št. 1, k .o. X, je zavrnilo (II. točka izreka).

2Proti sklepu se pritožujeta predlagateljica in nasprotna udeleženka.

3Predlagateljica kot bistveno navaja, da se je sodišče nepravilno postavilo na stališče, da predlagateljica lastninske pravice na nepremičnini ni izkazala z verjetnostjo. Svojo lastninsko pravico je izkazala s kupoprodajno pogodbo ter ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom. Sodišče se je pri svojem odločanju o predhodnem vprašanju oprlo na stališča sodišča iz drugega postopka, ki imajo učinek le v tistem postopku. Dejansko stanje je nepravilno ugotovilo, dokaznega postopka, ki bi privedel do zaključka, da sporni prostori pripadajo etažnim lastnikom, ni izvedlo, prav tako zato ni imelo ustreznih dokaznih predlogov. Dokazni postopek je tako lahko izvedlo le glede predlagateljičinih listin, ki kažejo, da je lastnica. Poleg tega je vprašljivo, v kolikšnem obsegu bi bilo sodišče sploh dolžno izvajati dokazni postopek glede stališč udeležencev. V prvi vrsti sploh niso podali popolnih trditev niti niso predlagali nobenih ustreznih dokazov. Tudi sicer postopek po ZVEtL-1 ni namenjen izvajanju obsežnega dokaznega postopka, kot bi ga terjalo obravnavanje predhodnega vprašanja glede na stališča udeležencev. V tem postopku ni nastopal noben etažni lastnik, ampak samo upravniki, ki niso dobili nobenih pooblastil. Edini upravnik, ki bi lahko bil udeleženec tega postopka, bi bil upravnik stavbe 0000 in nobene druge, na kar kaže določba 20/IV ZVEtL. Za vključitev ostalih upravnikov ni podlage. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4Nasprotna udeleženka kot bistveno navaja, da je imela stavba X-0000 svoja upravna dovoljenja, kar pomeni, da je samostojna in s sosednjimi objekti nima povezave, ker je že pri sami gradnji šlo za poslovni objekt. Pavšalno zatrjevanje upravnikov, da lastninska pravica na stavbi pripada etažnim lastnikom vseh stavb v soseski, kar naj bi izhajalo iz sodbe I Cp 4498/2010, je brez pravne podlage, saj se v tej pravdi ni odločalo o lastninski pravici, temveč o odstranitvi objekta. Glede priznanja udeležbe v postopku je sodišče napačno ocenilo, da utegne biti s sodno odločbo prizadet pravni interes gospodarske družbe M. Domnevna verjetnost, da gre za upravnika nekaterih stavb v soseski, ne izkazuje pravnega interesa v tem postopku. Sodišče o obstoju pooblastil s strani etažnih lastnikov upravnikom ni podalo nobenega pojasnila, pravnega interesa pa niso izkazali. Sodba I Cp 4498/2010 ni ugotovila ali prenesla lastninske pravice, zato ugotovitev sodišča, da je pogodba nična, ker je lastnik razpolagal s stvarjo, ki ni v pravnem prometu, nima podlage. V postopkih ZVEtL ne gre za presojo veljavnosti pravnih poslov. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstev, vpisanih v zemljiški knjigi, in sicer, da je etažna lastnina vzpostavljena na podlagi sklepa GURS z 12. 3. 2004 in potrdila GURS z 9. 7. 2004 na podlagi ZPPLPS. Etažna lastnina je bila na obeh stavbah vzpostavljena po določbah ZPPLPS, etažni načrt pa ne obsega nobenih zemljišč izven stavbišča ali drugih samostojnih objektov. Sodišče je v postopku upoštevalo navedbe sodelujočih upravnikov, ki niso aktivno legitimirani z ustreznimi podpisi etažnih lastnikov, prav tako pa niso izpodbili verjetnosti lastninske pravice predlagateljice. Napačna je obrazložitev sodišča, da so etažni lastniki stavb v soseski ... z nakupom posameznih stanovanj pridobili tudi pravico uporabe na skupnih delih in napravah ter tudi na funkcionalnem zemljišču. Večina je postala pridobiteljev posameznega dela stavbe šele po določbah SZ, po katerem pa so se olastninila samo stanovanja brez zemljišč in brez skupnih delov in naprav. Pridobitelji, ki so stanovanja kupili, na funkcionalnih zemljiščih, skupnih delih in napravah niso pridobili nobenih stvarno pravnih pravic. Prodajalec stanovanj na zemljiščih ni imel nobenih stvarno pravnih pravic. Tudi v prejšnjem sistemu se je etažna lastnina pridobivala s pogodbo, zato odločitev v sklepu VS RS II Ips 262/2009 nima nobene pravne podlage v zakonodaji. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5Udeleženci, upravniki večstanovanjskih stavb v naselju ..., Ž. d. o. o., C., d. o. o., T., d. o. o., in M., d. o. o., v odgovoru na pritožbo predlagajo zavrnitev pritožb.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Izpodbijani sklep je bil izdan pred 9. 7. 2017, ko je začel veljati ZVEtL-1, a ga mora sodišče druge stopnje uporabiti skladno s tretjim odstavkom 57. člena tega zakona.

Glede utemeljenosti predloga za vzpostavitev etažne lastnine

8Predlagateljica je vložila zahtevo za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, ki stoji pod parcelo 1, k. o. X. Stavba je bila že vpisana v kataster stavb in ima vpisana dva posamezna dela. V skladu z določilom 19. člena ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Predlagateljica je v postopku svojo lastninsko pravico na stavbi dokazovala s kupoprodajno pogodbo z 21. 6. 1999 ter dodatkom h kupoprodajni pogodbi in zemljiškoknjižnim dovolilom (priloga A 3). Iz določila 1. člena kupoprodajne pogodbe z 21. 6. 1999 izhaja, da je predmet prodaje kletni prostor, zgrajen do III. gradbene faze, pod ploščadjo med V. 71-75 v izmeri 346,49 m2, in atrij v izmeri 58,15 m2. Udeleženci v postopku (upravniki) so trdili, da obravnavani prostor predstavlja skupne dele stavb V. 71, 73 , 75. Glede na to, da je bil predmet prodaje prostor pod ploščadjo, na kateri stojijo objekti soseske ..., je sodišče prve stopnje upoštevajoč materialnopravna določila (7. člen Zakona o pravicah na delih stavb, 7. člen Zakona o prometu z nepremičninami in 12. člen Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih), ki so veljala v času sklenitve pogodbe in so določala, da se je pravica na zemljišču in pravica na skupnih delih stavb lahko prenašala le skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu, ugotovilo, daje predmet kupoprodajne pogodbe stvar izven pravnega prometa¹. Glede na predstavljena materialnopravna izhodišča so neutemeljene pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da so se po SZ lahko olastninila zgolj stanovanja brez zemljišč ter skupnih delov in naprav.²

9Sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti, zato je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice za vpis etažne lastnine na stavbi v kletni etaži pod ploščadjo med objekti V. 71-77 pravilno zavrnilo. Že presoja predmeta kupoprodajne pogodbe (2. člen pogodbe) namreč potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica verjetnosti pridobitve lastninske pravice na spornih prostorih pod ploščadjo ni izkazala. Posledično so neutemeljeni pritožbeni očitki, da se je sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicevalo na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 396/2008 - I v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4498/2010, kjer je bilo o lastništvu podhodnih prostorov pod ploščadjo med objekti V. 71, 73, 75 in 77 odločeno kot o predhodnem vprašanju. Kot rečeno, že presoja predmeta kupoprodajne pogodbe ne potrjuje verjetnosti pridobitve lastninske pravice predlagateljice. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvajalo dokaznega postopka o tem, komu pripadajo sporni prostori. Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku namreč ne rešuje niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predložene listine predlagateljice verjetnosti lastninske pravice ne izkazujejo, je ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrnilo.

10Pritožbene navedbe, da je bila etažna lastnina na obravnavani stavbi X-0000 (ki ima dva posamezna dela X-0000-1 in X-0000-2 in ki stoji pod parcelo 1), že vzpostavljena s sklepom GURS z 12. 3. 2004 in na podlagi potrdila GURS z 9. 7. 2004 na podlagi ZPPLPS, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, niso pravno odločilne, saj ne vplivajo na utemeljenost predloga predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine na posameznih delih v njeno korist, ker v postopku verjetnosti pridobitve lastninske pravice na posameznih delih ni izkazala.

O prijavi udeležbe

11V skladu z določilom 27. člena ZVEtL-1 lahko do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine tudi druge osebe, ki izkažejo pravni interes, prijavijo svojo udeležbo v postopku. Družba M. je svojo udeležbo prijavila v vlogi, ki so jo podali upravniki Ž., d. o. o., C., d. o. o., in T., d. o. o., ki so vsi upravniki stavb v soseski ... Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno štelo za verjetno izkazano, da je tudi družba M.³ upravnik stavbe v tej soseski. Pritožbeno sodišče soglaša, da je pravni interes družbe M. kot upravnika objektov v soseski ... glede na trditve udeležencev, da omenjena podzemna stavba predstavlja splošni skupni del stavb in skupno pripadajoče zemljišče stavb v soseski ..., ker stoji na ploščadi, na kateri stojijo večstanovanjske stavbe soseske ..., izkazan. Zato so pritožbene navedbe, ki pravni interes družbi M. in ostalim⁴ odrekajo, neutemeljene. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da je zatrjevanje udeležencev, da gre za lastnino etažnih lastnikov soseske v postopku brez pravne podlage, saj nasprotno izhaja iz materialnopravnih določil, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje.⁵ Ne drži niti pritožbeni očitek nasprotne udeleženke, da sodišče prve stopnje (ne)obstoju pooblastil s strani etažnih lastnikov upravnikom ni dalo nobenega pojasnila, saj nasprotno izhaja iz zapisnika o naroku s 14. 3. 2017 (list. št. 62).

12Pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP⁶), zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

13Predlagateljica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, prav tako ne prvi štirje udeleženci postopka, ki so na pritožbi odgovorili. Stroške pritožbenega postopka je priglasila nasprotna udeleženka, ki pa jih je na podlagi določila prvega odstavka 35. člena ZNP dolžna nositi sama.

¹ Zakon o prometu z nepremičninami je v 7. členu namreč določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Zakon o pravicah na delih stavb pa je v 6. členu določal, da imajo etažni lastniki v primeru ko stavba v etažni lastnini stoji na zemljišču v družbeni lastnini, skupno trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji stavba, in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Če pa stoji stavba v etažni lastnini na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, je zemljišče, na katerem stoji stavba in zemljišče, ki je potrebno za njeno redno rabo, skupna lastnina lastnikov posameznih delov stavbe. Pravice, ki jih ima etažni lastnik na zemljišču in na delih stavb, ki služijo stavbi kot celoti ali pa samo nekaterim njenim posameznim delom, so nedeljivo povezane z njegovim posameznim delom. Tudi ZTLR je v 12. členu določal, da če je stavba, na kateri ima kdo lastninsko pravico, v skladu z zakonom zgrajena na zemljišču, ki je družbena lastnina, ima njen lastnik pravico uporabe zemljišča, na katerem je stavba zgrajena, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, dokler stavba obstaja.
² Pritožnici tudi ne moreta v tem postopku razpravljati o pravilnosti odločbe VS RS II Ips 262/2009.
³ Da se navedena družba ukvarja z upravljanjem stavb, izhaja iz spletnih strani družbe M., d. o. o.
⁴ O sodelovanju upravnikov Ž., d. o. o, C., d. o. o., ter T., d. o. o., je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom II N 607/2015 s 24. 5. 2016, list. št. 14 v spisu.
⁵ 7. člen Zakona o pravicah na delih stavb, 7. člen Zakona o prometu z nepremičninami in 12. člen Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih.
⁶ ZPP se v postopkih o ZVEtL uporablja na podlagi tretjega člena ZVEtL-1 v zvezi s 37. členom ZNP.