UPRS Sodba I U 1085/2017-

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odobril pravni posel, ki se sklepa z "Zapisnikom o prodaji nepremičnine" pri Okrajnem sodišču v Kamniku, opr. št. In 49/2013 z dne 26. 10. 2016, med tožnikom in kupcem A.A. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) glede kmetijskih zemljišč parc. št. 1038/1 in 1038/2, obe k.o. ... (1. točka izreka). Ugotovil je še, da posebni stroški v zvezi z izdajo odločbe niso nastali (2. točka izreka).

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je prizadeta stranka pri prvostopenjskem organu vložila vlogo za odobritev pravnega posla, ki ji je med drugim priložila fotokopijo zapisnika o prodaji nepremičnine pod opr. št. In 49/2013 z dne 26. 11. 2016, sestavljenem na 1. javni dražbi pri Okrajnem sodišču v Kamniku. Prvostopenjski organ je pridobil potrdilo Občine Komenda o namenski rabi zemljišča, katastrske podatke o zemljiščih, podatke o lastništvu in preveril zaščitenost nepremičnin. Ugotovil je, da sta predmetni nepremičnini po osnovni in podrobnejši namenski rabi opredeljeni kot najboljša kmetijska zemljišča, nista pa zaščitena kmetija. Toženka ugotavlja, da ne obstoji nobeden od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zato na podlagi 22. in 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) posel odobrava.

3Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Glede tožnikovega ugovora, da ni imel možnosti sodelovanja, saj mu ni bila vročena vloga prizadete stranke, navaja, da je tožniku posredoval vlogo prizadete stranke v opredelitev, priložil pa ji je tudi zapisnik o prodaji nepremičnine in potrdilo o namenski rabi zemljišča Občina Komenda. Tožnik se je do prejete dokumentacije opredelil in v odgovoru z dne 28. 3. 2017 navedel, da je izvršilno sodišče kršilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kar je podrobno pojasnil in navedel, da izvršilno sodišče ne bi smelo izvesti dražbenega naroka pred pravnomočno zavrnitvijo predloga B.B. za odlog izvršbe. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da tožnik ne more uspeti z ugovori, s katerimi izpodbija pravilnost in zakonitost izvedbe javne dražbe. Poudarja, da v tožnikov pravni položaj izpodbijana odločba ne posega, saj se lahko šele po izvedenem postopku odobritve pravnega posla preizkusi zakonitost postopka prodaje nepremičnin v skladu z ZIZ.

4Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prvostopenjski organ kršil določbe postopka, saj je izdal odločbo, ne da bi mu poslal vlogo prizadete stranke v opredelitev. S tem je bil prikrajšan v svoji pravici do izjave. Če bi mu bila dana možnost sodelovanja v postopku, bi že v fazi odločanja o vlogi lahko pojasnil razloge, zaradi katerih meni, da je bila javna dražba opravljena z nasprotju z določbami ZIZ. Posledično tudi ne bi smelo biti odobritve pravnega posla. Meni, da takšnih kršitev tudi ne more sanirati drugostopenjski organ. Pojasnjuje, zakaj meni, da bil postopek javne dražbe nezakonit, kar mora prvostopenjski organ v postopku odobritve pravnega posla paziti po uradni dolžnosti. V dokazne namene predlaga pribavo izvršilnega spisa, vpogled v vse listine spisa ter zaslišanje tožnika in B.B. Predlaga, naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijani odločbi odpravi ter zadevo vrne organu prve oziroma druge stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila, prizadeta stranka pa prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka. Navaja razloge, zakaj meni, da je tožba neutemeljena, izpodbijana odločba pa pravilna in zakonita.

6Tožba ni utemeljena.

7V obravnavanem primeru je sporno, ali je pravilno stališče toženke, da upravna enota pri odločanju o odobritvi pravnega posla ponudnika, ki je po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ponudil najvišjo ceno, ne preverja zakonitosti izvedenega postopka javne dražbe, ampak le, ali je podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ.

8ZKZ v prvem in drugem odstavku 25. člena določa, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla; da ponudnik vlogi za odobritev pravnega posla priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno, in da upravna enota odobritev zavrne, če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona. V tretjem odstavku 19. člena pa ZKZ določa, da se pravni posel ne odobri: če niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena; če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom, in če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona.

9Že na podlagi očitnega jezikovnega pomena navedenih določb ZKZ je jasno, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Upravna enota zato v postopku odobritve prodaje zemljišč zaščitene kmetije v sodnem izvršilnem postopku preveri le, ali obstaja ovira za promet s kmetijskim zemljiščem iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Če ta ne obstaja, kot je toženka ugotovila v obravnavanem primeru, pravni posel odobri.

10Ugovor tožnika, s katerim smiselno zatrjuje, da bi morala upravna enota pri odločanju o odobritvi pravnega posla preveriti tudi pravilnost in zakonitost postopka prodaje predmetne nepremičnine, ker naj bi bil zakonit izvršilni postopek pogoj za zakonito odobritev pravnega posla, je zato neutemeljen. Posledično je nepotrebna tudi izvedba dokazov, s katerimi tožnik želi dokazati navedeno zatrjevano dejstvo.

11Iz določb ZIZ izhaja, da v primeru, če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku, zoper katerega ni pritožbe (sedmi in šesti odstavek 189. člena); po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine pa izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini (prvi odstavek 192. člena). Nepravilnosti pri dražbi pa se po izrecni določbi šestega odstavka 189. člena ZIZ uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, torej odobritev pravnega posla v obravnavnem primeru v ničemer ne bo posegla v tožnikov pravni položaj.

12Na odločitev pa tudi ni vplivalo dejstvo, da prvostopenjski organ tožniku ni omogočil, da se do vloge za odobritev pravnega posla vsebinsko opredeli. Navedeno kršitev postopka je odpravil drugostopenjski organ, ki je tožniku pred odločitvijo o pritožbi poslal vlogo z zapisnikom o prodaji nepremičnine in ostale dokumente, ki jih je pridobil prvostopenjski organ (Potrdilo o namenski rabi zemljišča Občine Komenda), kar mu omogoča prvi odstavek 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ter ga pozval, naj se do prejete dokumentacije opredeli. Tožnik je odgovoru na poziv zgolj ugovarjal pravilnosti izvedbe javne dražbe in v zvezi s tem priložil dokaze, kar pa, kot rečeno, presega okvir odločanja upravnega organa v tem postopku.

13Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), kar je predhodno pojasnjeno.

15Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Sodišče predlogu prizadete stranke za povrnitev stroškov ni ugodilo, saj po mnenju sodišča le ta z odgovorom na tožbo oziroma navedbami v njem ni bistveno pripomogla k odločitvi sodišča (1. odstavek 155. člena ZPP-UPB2).