VSRS Sklep X Ips 104/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo po odvetniku. Dovoljenost revizije uveljavljata iz razloga po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je predlagala njeno zavrnitev.

K 1. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Celje, št. 02112-109/2010-3 z dne 1. 3. 2010. S to odločbo je prvostopni upravni organ odločil, da se zahteva revidentov za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po določbi tretjega in četrtega odstavka 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) zavrne. Pritožbo revidentov je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo s svojo odločbo, št. 3532-228/2010/18 z dne 9. 9. 2010.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008, Up-1124/2008, Up-1057/2008, Up-1186/2008 in Up-1808/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavljata revidenta, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008, X Ips 433/2007, X Ips 655/2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primere X Ips 433/2007, X Ips 69/2009, X Ips 592/2007, X Ips 189/2009) in določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, v kateri naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

8Revidenta navajata, da „vlagata revizijo skladno z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, hkrati pa ima odločitev, ki se v tem upravnem sporu izpodbija, zelo hude posledice za tožeči stranki“. Vložila sta zahtevo za uskladitev podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN, ker se nista strinjala z odločitvijo upravnih organov o novi določitvi meje. Kljub navajanju nezakonitosti in protiustavnosti novega postopka (IDPOS 6260) pa pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna rešitev zadeve, nista izpostavila na način, kot je naveden v prejšnji točki te obrazložitve. Zato revizija na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

9Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidenta tudi uveljavljata, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10Dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic utemeljujeta z navedbo, da jima je bil z razdelitvijo nekdanje skupne ceste in z zoženjem ceste v prid nasproti ležeče parcele otežen dostop do lastne parcele, zlasti pozimi, ko ni kam odlagati snega.

11Dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoča le zaradi posledic, ki nastanejo z neposredno izpodbijano odločitvijo, to je v tej zadevi zavrnitev zahteve revidentov za uskladitev podatkov zemljiškega katastra (odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Celje, št. 02112-109/2010-3 z dne 1. 3. 2010). V tem postopku (za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN) pa je geodetska uprava (le) preizkusila, ali se zadnji vpisani podatki iz zemljiškega katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preverila možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če bi geodetska uprava ugotovila, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s podatki v zbirki listin bi jih uskladila in obvestila o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni predlagatelj. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno, kar je v tem primeru tudi storila. Revidenta pa ves čas postopka ugovarjata razdelitvi in delnemu zožanju ceste, kar je bilo izvedeno v drugem postopku, in sicer v postopku razdelitve parcel št. IDPOS 6260 (odločba tožene stranke, št. 02112-154/2008-7 z dne 12. 9. 2008), ki pa je pravnomočno končan. S postopkom uskladitve podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN, kot je bilo že navedeno, pa se lahko odpravijo le napake pri prepisu podatkov v zemljiški kataster, ne pa tudi morebitnih napak pri vzpostavljanju meje. Zato v tem upravnem sporu izpodbijana odločba neposredno nima (hudih) posledic za revidenta in zato tudi niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12Ker revidenta nista izkazala izpolnjenosti uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

13Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidenta na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpita svoje stroške revizijskega postopka.