VDSS Sodba Psp 176/2018

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave odpravilo odločbo št. ... z dne 18. 9. 2017 in št. ... z dne 30. 8. 2017 glede zaključene začasne nezmožnosti za delo, ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi poškodbe pri delu tudi od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017 in izreklo, da v ostalem ostane odločba nespremenjena (I. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 378,49 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

2Tožnica izpodbija sodbo po odvetnici zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Priglaša stroške pritožbe.

Po prejemu sodbe je ugotovila, da izrek ni v skladu s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi začasna nezmožnost do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je zmotno uporabilo 4. odst. 286.a člena ZPP, ker ni upoštevalo njene vloge z dne 5. 2. 2018. Vlogo je poslala dva dni pred narokom in vročila neposredno toženi stranki, tako da je ta imela dovolj časa, da se z njo seznani. Sodišče je ni pozvalo, da po prejemu odgovora na tožbo vloži odgovor na odgovor tožene stranke in posreduje morebitne dodatne dokazne predloge in navedbe. V navedeni vlogi je posredovala dokazila in navajala dejstva, ki jih prej ni mogla, saj je predložila dokazila o nadaljevanju zdravljenja.

Povzema določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in izpostavlja, da je upravičena do nadomestila tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler spet ni zmožna za delo, ker je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu. Začasna zadržanost od dela je pri njej podana že od 19. 11. 2015, ko je prišlo do poškodbe pri delu. Obširno opisuje zdravstvene težave, terapijo in rehabilitacijo.

Po zaključku bolniškega staleža pri osebnem zdravniku staleža ni uveljavljala in ji ni bil ponovno odprt. Kljub temu naj bi bile podane procesne predpostavke za sodno varstvo in ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo po 30 dneh od izdaje zadnjega sklepa imenovanega zdravnika oz. zdravstvene komisije. Zahteva priznanje bolniškega staleža od 30. 9. 2017 do konca glavne obravnave.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe na podlagi pripoznave. Ta je izdana v skladu s 316. členom Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) in jo je glede na 3. odst. 338. člena ZPP mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti, pod vplivom prisile ali zvijače. Navedeno napako volje pri pripoznavi zahtevka pa lahko že po naravi stvari stori le tožena stranka in iz razlogov, določenih v 3. odst. 338. člena ZPP eventualno tudi izpodbija ugoditveno sodbo na podlagi pripoznave.

5Tožnica ugoditvene sodbe na podlagi pripoznave ne more izpodbijati iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Takšnih razlogov zoper sodbo na podlagi pripoznave v pritožbenem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. V kolikor bi tožnica želela doseči odločanje o začasni nezmožnosti zaradi poškodbe pri delu tudi po 1. 10. 2017 (glede na to, da je z izpodbijano sodbo bolniški stalež priznan od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017) do konca glavne obravnave, bi to lahko kvečjemu uveljavljala z institutom dopolnilne sodbe. Po 1. odst. 325. člena ZPP pa lahko stranka dopolnilno sodbo zahteva le v 15 dneh od prejema sodbe, s katero ni zadovoljna. Ker tega tožnica ni storila, s pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave ne more uspešno uveljavljati odločanja o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni še do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, oz. do 8. 3. 2018, ko je v skladu s pisnim soglasjem obeh strank sodba izdana brez ponovnega naroka.

6Kot predhodno že poudarjeno, je izpodbijana sodba na podlagi pripoznave izdana v skladu s 316. členom ZPP in pri njeni izdaji ni prišlo do kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP, na katerem je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

Iz zapisnika s prvega naroka za glavno obravnavo z dne 6. 2. 2018 (list. št. 17) določno izhaja, da je tožnica po pooblaščeni odvetnici tožbeni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala odpravo drugostopenjske odločbe tožene stranke v celoti in prvostopenjske v delu zaključenega bolniškega staleža s 30. 8. 2017 ter ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu še od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017. Na tem naroku je bil s soglasjem obeh strank sprejet dokazni sklep o pridobitvi dopolnilnega mnenja zdravstvene komisije o vprašanju tožničine delazmožnosti od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017.

Tožena stranka je zatem s pisno vlogo z dne 22. 2. 2018 (list. št. 20) na podlagi dopolnilnega mnenja Zdravstvene komisije, da je bila tožnica za delo tudi od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017 nezmožna, pripoznala tožbeni zahtevek in hkrati predlagala, da sodišče o zadevi odloči brez razpisa naroka. Ta vloga je bila posredovana v izjasnitev tožnici, ki je po pooblaščeni odvetnici sodišče v vlogi z dne 6. 3. 2018 (list. št. 23) izrecno pisno obvestila, da se s pripoznavo njenega tožbenega zahtevka strinja, kot tudi s predlogom, da se sodba na podlagi pripoznave izda brez razpisa novega naroka. Vloga nima nobenih dodatnih ali drugačnih zahtev, razen priglašenih stroškov za zastopanje.

7V opisanih okoliščinah konkretnega primera je lahko sodišče prve stopnje brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave na temelju 316. člena ZPP, saj je pravilno ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati. Navedene procesne okoliščine so tudi edino odločilne za pritožbeno rešitev zadeve. Tožnica z obširnim pritožbenim izvajanjem v nasprotju z razlogi, ki jih je mogoče uveljavljati v tovrstnem pritožbenem postopku, ne more uspeti. Pritožbo je potrebno na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

8Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnica sama svoje stroške pritožbenega postopka za delo pooblaščenke.

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.