VSL Sodba in sklep V Cpg 38/2018

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98489/2016 z dne 30. 9. 2016 vzdrži v veljavi v prvem odstavku izreka še za 64,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2016 do plačila in v tretjem odstavku izreka še za 18,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2016 do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 9. 11. 2017 se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 96,30 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka navedenega paricijskega roka dalje do plačila.

IV. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 134,03 EUR stroškov za pritožbeni postopek v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

1Spor se je vodil zaradi plačila nadomestila za predvajanje fonogramov na šestnajstih prireditvah, ki jih je organizirala tožena stranka. Te prireditve so bile: P. dne 6. 2. 2016, Š. dne 9. 2. 2016, O. dne 12. 2. 2016 in Ž. dne 15. 3. 2016.

2Tožeča stranka je kolektivna organizacija, ki za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce uveljavlja denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov.

3Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo nadomestila za predvajanje fonogramov za vsako posamezno prireditev in stroške izterjave v skladu z ZPreZP-1.

4Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru se je nadaljeval kot gospodarski spor. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo:

- sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98489/2016 z dne 30. 9. 2016 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za 213,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 159,99 od 20. 3. 2016 do plačila in od zneska od 4. 5. 2016 do plačila ter v tretjem odstavku izreka za 61,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2016 do plačila (I. točka izreka),

- sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 98489/2016 z dne 30. 9. 2016 razveljavilo v prvem odstavku izreka za 137,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 40,00 EUR od 26. 9. 2016 do plačila, od zneska 85,96 EUR od 20. 3. 2016 do plačila in od zneska 11,38 EUR od 4. 5. 2016 do plačila in v tretjem odstavku izreka sklepa za 38,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 10. 2016 do plačila ter v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek (II. točka izreka).

5Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 243,05 EUR.

6Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper II. točko izreka sodbe in zoper dopolnilni sklep o stroških iz vseh pritožbeni razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Podredno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sprejem enakih odločitev je predlagala glede dopolnilnega sklepa o pravdnih stroških. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

7Pritožba zoper sodbo je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

8Pritožbi sta delno utemeljeni.

A. PRITOŽBA ZOPER SODBO Z DNE 18. 9. 2017

Glede odmere nadomestila za prireditve

9Sodišče prve stopnje je nadomestila odmerilo na podlagi Tarife Zavoda I. (Ur. l. RS, št. 68/2005; v nadaljevanju T 2005).

10Tožeča stranka v pritožbi izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, da na spornih štirih prireditvah niso bili navzoči izvajalci, ki bi nastopali na glasbeno podlago (playback). Posledično nasprotuje odmeri nadomestila na za prireditvi P. dne 6. 2. 2016 in Š. dne 9. 2. 2016 na podlagi 4. točke II. F 7. člena T 2005 oziroma za prireditvi O. dne 12. 2. 2016 in Ž. dne 15. 3. 2016 na podlagi 2. točke II. F 7. člena T 2005.

11Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotni dokazni oceni sodišča prve stopnje, da na prvih treh navedenih prireditvah niso bili navzoči glasbeni izvajalci. Pritožbeno sodišče po pregledu priložene zgoščenke s fotografijami in videoposnetki obravnavanih prireditev ugotavlja, da je bil na vseh treh prisoten DJ. DJ pa je izvajalec v smislu določila I. B 7. člena T 2005, ki ureja odmero nadomestila za diskoteko in gostinski obrat, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago (playback). Zato tožeči stranki pripada nadomestilo za vsako od treh prireditev v znesku 74,87 EUR, skupaj 224,61 EUR. Ker ji je sodišče prve stopnje iz naslova spornih prireditev že prisodilo 159,99 EUR, tožeči stranki pripada še 64,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot jih je vtoževala tožeča stranka že pred sodiščem prve stopnje. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (prva alineja 358. člena ZPP). Dejansko stanje je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz 355. člena ZPP ugotovilo brez glavne obravnave.

12Neutemeljen pa je pritožbeni očitek glede napačne odmere nadomestila za prireditev Ž. dne 15. 3. 2016. Tožeča stranka je nadomestilo vtoževala na podlagi določila I. A 7. člena T 2005 (gl. l. št. 27), ki ureja odmero nadomestila za koncerte, zabavne prireditve in karaoke, razen diskoteke ali gostinskega obrata, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago (playback). Pritožbeni očitki niso utemeljeni, saj je lokal tožene stranke diskoteka oziroma gostinski obrat, za kar pa odmera nadomestila na podlagi določila I. A 7. člena T 2005 ni dopustna. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je nadomestilo za obravnavano prireditev odmerilo na podlagi splošnejše tar. št., pravilna.

Zahtevek za plačilo DDV

13Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi v delu, ko na prisojeno nadomestilo za uporabo fonogramov ni prištelo DDV.

14Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1 (Zakon o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 117/2006 s kasnejšimi spremembami), tudi ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke. Isto izhaja tudi iz 13. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV (Ur. l. RS, št. 141/2006 s kasnejšimi spremembami). Povsem enak je pravni položaj, če tožeča stranka uveljavlja zahtevek kot zahtevek iz neupravičene obogatitve.

15Tako odškodninske kot tudi terjatve iz neupravičene obogatitve so terjatve iz neposlovnih obveznosti. Neposlovne obveznosti nastanejo neposredno na podlagi zakona in niso posledica dobave blaga ali opravljene storitve, ki ju kot predmet obdavčitve med drugim določa 3. člen ZDDV-1.

Zahtevek po ZPreZP-1

16Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo 40,00 EUR. Tožeča stranka do tega zneska ni upravičena. Ena od predpostavk za uporabo ZPreZP-1 je, da je bila sklenjena pogodba (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Pri tem je očitno mišljena pogodba obveznostnega prava, zanjo pa je potrebno soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ). Ker ni bila sklenjena obveznostna pogodba med obema strankama tega spora, je tožbeni zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru neutemeljen.

17Temeljna predpostavka za to, da lahko kdorkoli zahteva povrnitev stroškov opomina na temelju ZPreZP-1 je, da je upnik gospodarski subjekt ali javni organ (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Tožeča stranka ni niti gospodarski subjekt (prvi odstavek 6. člena ZPreZP-1), niti javni organ (drugi odstavek 6. člena ZPreZP-1). Tožeča stranka ima pravno obliko zavoda. Zavod pa je prav vrsta pravne osebe, ki ne sme zasledovati ustvarjanja dobička. Njena pritožba je torej neutemeljena tudi še iz tega razloga.

Izvršilni stroški

18Zaradi ugoditve pritožbi zoper odločitev v glavni stvari, je utemeljena pritožba tudi v delu, ki se nanaša na odmerjene izvršilne stroške, ki so nastali pred prvostopenjskim sodiščem (tretji odstavek izreka uvodoma navedenega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine).

19Uspeh tožeče stranke znaša 79,26 % (227,94/350,66 EUR), za kar bi ji pripadlo 80,15 EUR stroškov. Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki že priznalo 61,51 EUR stroškov, je pritožbeno sodišče priznalo le še razliko v višini 18,64 EUR. V tem delu pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

B. PRITOŽBA ZOPER SKLEP Z DNE 9. 11. 2017 IN STROŠKI CELOTNEGA PRITOŽBENEGA POSTOPKA

20Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, izrek o stroških temelji na določbi drugega odstavka 165. člena, 154. člena in 155. člena ZPP.

21Pritožbeno sodišče je tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka ob upoštevanju njenega uspeha v sporu odmerilo na 339,35 EUR. Odmera stroškov je razvidna iz stroškovnika v spisu (l. št. 56). Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo že 243,05 EUR pravdnih stroškov, je glede na izid pritožbenega postopka tožeča stranka upravičena še do razlike v višini 96,30 EUR. V tem delu je pritožbeno sodišče pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 9. 11. 2017 ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

22Zmotno pa je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje pravdne stroške odmeriti po metodi, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. Vrednotenje uspeha po kriteriju temelja in višine je utemeljeno le v primeru, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov. Za takšno situacijo pa v obravnavani zadevi ni šlo.

23Pritožbene stroške je pritožbeno sodišče tožeči stranki odmerilo v skladu s priloženim stroškovnikom v pritožbi (l. št. 70) na 134,03 EUR.