VSL Sklep II Cp 393/2018

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da vrednost spornega sveta znaša 100,00 EUR (I. točka izreka). Del meje med parcelo št. 0000/5, k.o. X (prej parcela št. 0000/2, k.o. X) in parcelo št. 0000/4, k.o X je določilo po že urejeni meji z odločbo GURS št. 02112-730/2010 z dne 27. 10. 2010 in poteka od zemljiško katastrske točke 511, ki jo v naravi predstavlja plastični mejnik s kovinskim sidrom in je v skici izvedenca, ki je sestavni del tega sklepa, označena s točko A, v ravni liniji do zemljiško katastrske točke 510, ki je položena na betonski škarpi, in je v skici izvedenca označena s točko B (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da so predlagateljice dolžne plačati skupne stroške tega postopka.

2Zoper sklep se pravočasno pritožujejo predlagateljice in uveljavljajo vse pritožbene razloge iz določbe 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajajo, da je bil pravni prednik predlagateljic H. M. na terenu prisoten le ob podpisu zapisnika, ne pa tudi ob postavitvi mejnih znamenj, ki jih je geometer postavil še pred njegovim prihodom. Geometru je zaupal in bil prepričan, da je upošteval dogovor o poteku meje po katerem znaša odmik od objekta 175 cm. Zapisnika ob podpisu ni preverjal, ampak je to storil kasneje, oziroma ko je bila narejena fasada ter ugotovil, da postavljena mejna znamenja niso v skladu z dogovorom o poteku meje. Močnejša pravica predlagateljic je izkazana z dogovorom o poteku meje, ki sta ga podpisala H. M. ter nasprotni udeleženec. Močnejša pravica je nedvomno izkazana, prav tako pa bi sodišče lahko mejo uredilo tudi po zadnji mirni posesti. Prišlo je do kršitev procesnega zakona, saj sodišče ni ugodilo predlogu predlagateljic po dopolnitvi izvedeniškega mnenja ob upoštevanju dogovora o poteku meje.

3Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljic odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Predlagateljice v pritožbi najprej navajajo, da obstoj močnejše pravice izhaja iz sklenjenega dogovora med pravnim prednikom predlagateljic (H. M.) in nasprotnim udeležencem v tem postopku.

6Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 77. členu določa, da sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek). Močnejša pravica se domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek) oziroma se skladno z določili Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN). Gre za izpodbojno domnevo, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbije in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Dokazno in trditveno breme je tako preneseno na tistega udeleženca, ki to domnevo izpodbija. To so v predmetni zadevi predlagateljice.

7Sodišče prve stopnje je ob sodelovanju izvedenca geodetske stroke ugotovilo, da površina spornega sveta znaša 0,40 m2 ter vrednost tega prostora 100,00 EUR. Nadalje je ugotovilo, da je meja med parcelama predlagateljic št. 1738/2 in 1738/3 ter parcelo nasprotnega udeleženca št. 0000/4, vse k.o. X, urejena z odločbo GURS št. 02112-730/2010 z dne 27.10.2010. Mejni ugotovitveni postopek je potekal pod IDPOS 6078, odločba je postala dokončna in pravnomočna dne 18. 11. 2010. Tega pritožnice ne prerekajo. Pritožbeno sodišče sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tako določena meja predstavlja okoliščino, na podlagi katere se mejo določi po močnejši pravici.

8Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagateljice v postopku niso uspele ovreči domneve o močnejši pravici. Dogovor o poteku meje, ki je bil med pravnim prednikom predlagateljic in nasprotnim udeležencem sklenjen dne 5. 6. 2010 (priloga A4 v spisu), ob ugotovljenem dejstvu pravnomočne upravne odločbe, ni pravno odločilen. Pritožnice oziroma njihov pravni prednik bi morale skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) morebitne nepravilnosti v izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku uveljavljati s pravnimi sredstvi v upravnem postopku. Tako pa je nepravdno sodišče na upravno odločbo vezano (10. člen ZPP v zvezi s 97. členom ZNP).

9Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje mejo urediti po zadnji mirni posesti. Po določbi 77. člena SPZ so za ureditev meje določeni naslednji kriteriji: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Pri ureditvi meje je sodišče dolžno te kriterije upoštevati po vrstnem redu, kot jih določa 77. člen SPZ. Sodišče je tako dolžno prvotno urejati mejo po kriteriju močnejše pravice in v kolikor ta ne obstaja po kriteriju zadnje mirne posesti in kot zadnji kriterij pride na vrsto kriterij pravične ocene.¹ Ker je bilo v predmetni zadevi ugotovljeno, da je meja med zemljiščem predlagateljic in nasprotnim udeležencem dokončno urejena v upravnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe SPZ.

10Pritožba tudi meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni ugodilo predlogu predlagateljic po dopolnitvi izvedeniškega mnenja ob upoštevanju dogovora o poteku meje. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega pravno relevantnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Ker je bil mejni ugotovitveni postopek dokončan s pravnomočno in končno odločbo, sodišče prve stopnje ni moglo šteti za pravno odločilno dejstva pogodbe z dne 5. 6. 2010. Zato tudi pravilno ni nalagalo izvedencu dopolnitve mnenja o tem dejstvu.

11Sicer je treba pritožniku odgovoriti, da po določbah SPZ in ZNP ne poznamo predloga o popravi meje, ki je bila pravnomočno in dokončno urejena v upravnem postopku.

12Pritožbeno sodišče je skladno z določili 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnih postopkih uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), preizkusilo po uradni dolžnosti izpodbijani sklep glede obstoja bistvenih postopkovnih kršitev in pravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Ker kršitev ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku. Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil. Nasprotni udeleženec pa stroške odgovora na pritožbo nosi sam po določbi 35. člena ZNP.

¹ Sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 348/2013 z dne 27. 6. 2013.