VSL Sklep IV Cp 1290/2018

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep prvega sodišča z dne 11. 1. 2018, s katerim je bilo nasprotnemu udeležencu za obdobje šest mesecev prepovedano približevanje predlagateljici na razdaljo, manjšo od 200 metrov, navezovanje kakršnihkoli stikov z njo ter vzpostavljanje kakršnegakoli srečanja z njo.

2Zoper sklep prvega sodišča se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru in razveljavi sklep z dne 11. 1. 2018 ter ustavi postopek. Navaja, da je sodišče vpogledalo SMS sporočila v prilogi A9, ki so pridobljena s kršitvijo ustavnih pravic nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec se ni mogel izjaviti o posameznem SMS sporočilu, ker mu sodišče za to ni dalo časa. Zato ni mogel preveriti pošiljatelja, prejemnika, kaj šele vsebine, vzrokov, motivov in okoliščin. Z uporabo SMS sporočil in utemeljitvijo izpodbijanega sklepa na njihovi podlagi se krši pritožnikova pravica do zasebnosti in osebnostnih pravic, pravica do osebnega dostojanstva in pravica do tajnosti pisem. Z onemogočanjem roka za izjavo so kršene tudi pravice nasprotnega udeleženca iz 22. in 25. člena Ustave. Storjena je bila bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za primer uporabe teh dokazov nasprotni udeleženec vlaga v spis objave, ki jih je poslala predlagateljica in je grozila v izbruhu ljubosumnosti, da bo ubila "kravo A". Prilaga tudi objavo predlagateljice na instagramu. Objava potrjuje obstoj zarote zoper pritožnika, njeno maščevanje in načrt uničiti bivšega, to je nasprotnega udeleženca. Med udeležencema ni obstajalo partnersko razmerje iz 2. člena ZPND. V sedanji vsebini je ZPND začel veljati 19. 11. 2016. Zato se lahko zveza med strankama, ki jo sodišče sprejema kot partnersko razmerje, obravnava zgolj v obdobju manj kot zadnjega leta, dogodki ter vsebina odnosa in razmerja pred tem pa ne morejo biti predmet sodne obravnave. Prvo sodišče ni niti časovno niti krajevno niti vsebinsko opredelilo, katera dejanja šteje kot dejanje nasilja. Od uveljavitve zakona do konca oktobra 2017 ni niti enega dogodka, ki bi bil lahko podvržen zakonski definiciji nasilja. Sodišče je potrdilo, da z neposrednimi dokazi o nasilju ni razpolagalo. Očitkov ni konkretiziralo. Dogodki v letu 2014 in 2015 niso dokazani, segajo pa v čas, katerega zakon ne pokriva. Gre za splošno, nekonkretizirano zaključevanje sodišča, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Udeleženca sta bila v prijateljski zvezi in imela intimne stike, kar pa za partnerski odnos po ZPND ni dovolj. Gre za predlagateljičino maščevanje, ravnanje v nepotrebni ljubosumnosti in čustveni stiski. Predlagateljica se ni želela sprijazniti z razpadom prijateljske zveze. Nasprotni udeleženec ni kršil ukrepa sodišča v zadevi Kpd 000/2017, saj sta se s predlagateljico srečala naključno.

3Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je med udeležencema od leta 2014 obstajalo partnersko razmerje v pomenu zadnje alineje prvega odstavka 2. člena ZPND, zaradi česar ju je utemeljeno štelo za družinska člana po določilih tega zakona. Nepomembna je okoliščina, da je bil 2. člen ZPND v tem delu (da štejeta za družinska člana tudi osebi, ki sta v partnerskem razmerju) spremenjen oziroma je začel veljati šele 19. 11. 2016, saj so bila predmet tega postopka tudi dejanja nasprotnega udeleženca v obdobju od uveljavitve te zakonske spremembe do prenehanja partnerskega razmerja udeležencev 30. 10. 2017 oziroma v novembru 2017. Ugotovitev, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec bila zaročena že od leta 2014 in da sta od tedaj živela večinoma skupaj, nedvomno kaže, da je njuna zveza predstavljala partnersko razmerje iz prvega odstavka 2. člena ZPND. Za njegov obstoj življenje partnerjev v skupnem gospodinjstvu ni pogoj po navedeni določbi ZPND. Pojem partnerskega razmerja iz navedenega določila je zelo širok in zajema tudi intimno prijateljsko zvezo med fantom in dekletom, za katero naj bi šlo med udeležencema po zatrjevanju pritožbe. Njuna ekonomska samostojnost za obstoj partnerskega razmerja ni pomembna.

6Nasilna dejanja nasprotnega udeleženca v obdobju pred 19. 11. 2016 sicer niso relevantna kot podlaga za izrek ukrepov sodišča po 19. členu ZPND, so pa upoštevna v okviru celovite dokazne ocene o tem, komu od udeležencev verjeti pri presoji, ali je nasprotni udeleženec storil zatrjevana nasilna dejanja po 19. 11. 2016. Prvo sodišče je kot dovoljen dokaz lahko upoštevalo tudi SMS sporočila med udeležencema, ki jih je predložila predlagateljica (priloga A9). Predlagateljica je tudi z njimi dokazovala neprimeren način komuniciranja nasprotnega udeleženca z njo oziroma njegovo nasilno ravnanje do nje v času njune zveze, kar z vprašanjem varovanja ustavnih pravic nasprotnega udeleženca do zasebnosti, osebnega dostojanstva in varstva tajnosti pisem nima nobene zveze. Nasprotni udeleženec se je s predloženimi SMS sporočili seznanil in potrdil, da gre na 3. in 4. strani priloge A9 za njegova SMS sporočila predlagateljici. Predlagal je le to, da se jih ne upošteva v okviru dokazov, ni pa zahteval, da mu sodišče dodeli rok, da bi se podrobneje izjavil o SMS sporočilih. Zato je očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitvah ustavnih pravic po 22. in 25. členu Ustave neutemeljen.

7Prvo sodišče je v sklepu z dne 11. 1. 2018, izdanem na podlagi 22.d člena ZPND, s katerim je izreklo izpodbijane ukrepe, ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izvajal fizično in psihično nasilje nad predlagateljico v času njunega razmerja, pri čemer je izpostavilo tudi nasilno ravnanje nasprotnega udeleženca 30. 10. 2017, zaradi katerega je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici, ki je bil nato podaljšan, kot izhaja iz odredbe Policijske postaje ter sklepov Okrožnega sodišča (priloge A2, A3, A4). Iz teh odločb je razvidno, da je nasprotni udeleženec tega dne v sobi v študentskem domu vrgel predlagateljico na posteljo, jo davil, lasal in večkrat brcnil v telo. Nasprotni udeleženec je v ugovoru le pavšalno trdil, da do predlagateljice ni bil nasilen, pri čemer ni podal nobenih pojasnil o tem, kaj se je dogajalo med predlagateljico in njim 30. 10. 2017. Tega ni storil niti v okviru svojih navedb na naroku 26. 3. 2018. Zato prvo sodišče v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno ponavljati ugotovitev o nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico 30. 10. 2017.

8Nasprotni udeleženec izkrivljeno povzema razloge izpodbijanega sklepa, saj prvo sodišče ni navedlo, da ni razpolagalo z neposrednimi dokazi o nasilju. Pojasnilo je, da je do svojih ugotovitev, da je bila predlagateljica žrtev nasilja nasprotnega udeleženca, prišlo na podlagi presoje listinskih dokazov in izpovedb udeležencev, zakaj je verjelo izpovedbi predlagateljice in da je v povezavi s SMS sporočili ugotovilo agresijo nasprotnega udeleženca do predlagateljice. Pri tem je sicer nekoliko nerodno zapisalo, "da z bolj neposrednimi dokazi o nasilju ni razpolagalo", kar pa na pravilnost dokazne ocene prvega sodišča ni vplivalo. V prid ugotovitvi prvega sodišča je tudi izvid zdravnika z dne 8. 10. 2015, iz katerega izhaja, da je predlagateljica dan prej utrpela poškodbo desnega kazalca, zaradi česar je dobila opornico, in da je predlagateljica zdravniku navedla, da se točnega mehanizma poškodbe ne spomni. Glede na vrsto poškodbe je slednje povsem neverjetno in je verjeti predlagateljici, da ni želela povedati, da je to poškodbo utrpela zaradi nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca. Tudi SMS sporočila med udeležencema (3. in 4. stran priloge A9) kažejo, da je bil nasprotni udeleženec do predlagateljice nasilen že v preteklosti, pred 30. 10. 2017 (iz njegovih SMS sporočil izhaja, da tudi sam priznava nasilno vedenje do predlagateljice, kar pojasnjuje s tem, da ne bi bil (nasilen), če bi mu predlagateljica pustila svobodo), kar potrjuje pravilnost ugotovitve prvega sodišča o nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico (tudi v dogodku z dne 30. 10. 2017), ki je utemeljevalo izrek izpodbijanih ukrepov na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPND.

9Listini v prilogah B2 in B3 ter s tem povezane pritožbene trditve so neupoštevne že zato, ker gre za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ali je bilo srečanje med udeležencema 27. 12. 2017 naključno ali ne, je za odločitev v tej zadevi nepomembno, glede na ugotovljeno predhodno nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.

10Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).