VSRS Sklep II DoR 50/2018

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna na naslovnici spletnega portala www....si v roku 48 ur od izdaje sodbe, objaviti popravek članka „...“, kot je razviden iz I. točke izreka. Prav tako je toženi stranki naložilo, da tožečo stranko v roku 24 ur obvesti, kdaj bo popravek objavila in da ji povrne 280,91 EUR pravdnih stroškov.

2Višje sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3Zoper sodbo višjega sodišča pravočasen predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dopusti, nato pa napadeno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da se z odločitvijo ne more strinjati in za to podaja razloge. Izpodbija predvsem stališče višjega sodišča, da je pomembno tudi tisto, kar je iz objavljenega članka mogoče prebrati med vrsticami.

4Predlog ni dovoljen.

5Sodba sodišča prve stopnje je bila v predmetnem postopku izdana 7. 12. 2017. Skladno z določbo tretjega odstavka 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E¹ se zato postopek vodi po s to novelo spremenjenih in dopolnjenih določbah Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6Z navedeno novelo je bila v civilnih in gospodarskih sporih, ki tečejo po ZPP, dovoljena revizija ukinjena. V takšnih postopkih je, od uveljavitve novele dalje, revizijo mogoče vložiti le še v primerih, ko jo Vrhovno sodišče predhodno dopusti. S prehodnimi določbami je bila enaka ureditev sprejeta tudi za delovne in socialne spore (s črtanjem določbe 31. člena ZDSS-1), upravne spore (s črtanjem 83. člena ZUS-1) in za nepravdne postopke (z določbo: Če drug zakon določa, da je revizija v nepravdnem postopku dovoljena, se ta dopusti pod pogoji iz 367.a člena zakona in po postopku po zakonu.)

7Tudi Zakon o medijih (v nadaljevanju ZMed) pa v četrtem odstavku 39. člena določa, da je v sporih zaradi objave popravka zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija. V drugem odstavku 44. člena določa še, da se v teh postopkih pravila pravdnega postopka uporabljajo smiselno, če ni s tem zakonom določeno drugače.

8Vprašanje dovoljenosti oziroma dopuščenosti revizije je torej v postopkih za objavo popravka, vse od uveljavitve ZMed, urejeno drugače kot v ZPP. Revizija je dovoljena vedno, ne glede na opredeljeno vrednost predmeta.² Problem, da pomembnost pravnega vprašanja ni (vedno) odvisna od vrednosti spora, ki naj bi bil z novelo ZPP-E odpravljen, tako v postopkih objave popravka že pred njeno uveljavitvijo ni bil prisoten. Tudi smisel ukinitve dovoljene revizije, ki naj bi bil v ukinitvi vrednostnega kriterija, glede na navedeno v tovrstnih postopkih ni podan. Ker revizija ni dovoljena po kriteriju vrednosti spornega predmeta, ukinitev tega kriterija na njeno dovoljenost ne more vplivati.

9Ob tem ne gre spregledati niti dejstva, da je bilo v drugih postopkih, v katerih so posebni zakoni določali, da je „revizija dovoljena“, to s prehodnimi določbami novele ZPP-E izrecno spremenjeno (črtano). V zvezi s postopki za objavo popravka po ZMed pa novela ne določa ničesar.

10Iz navedenega izhaja, da revizija v tovrstnih postopkih ostaja dovoljena tudi po uveljavitvi novele ZPP-E. Takšna ureditev je tudi smiselna, saj gre za prednostne postopke, v katerih je hitrost odločanja ključnega pomena.

11Kadar je revizija dovoljena po samem zakonu, je ni mogoče dopustiti. Obravnavani predlog za njeno dopustitev tako ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

12Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnice in sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 10/2017
² Navedeni zakon je bil sprejet pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je uvedla dopuščeno revizijo, a se ob njeni uveljaviti ni spreminjal in je revizija ostala dovoljena (v vsakem primeru).