VSRS Sodba II Ips 156/2016

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 1.023,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

O dosedanjem poteku postopka

1Tožnika sta s posredovanjem sprva toženega A. A., s. p., (katerega pravna naslednika sta prva toženca) in pri njem zaposlenega tretjega toženca v letu 2008 kupila nepremičnino. Stavba, stoječa na kupljeni nepremičnini, nima gradbenega dovoljenja, s čimer naj ju nepremičninski posrednik ne bi seznanil. Prav tako nista mogla pridobiti uporabnega dovoljenja, zanj morata hišo legalizirati, s čimer jima bodo nastali stroški. Nepremičninskemu posredniku in podjetniku, pri katerem je deloval, očitata, da nista ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ker ju nista opozorila na omenjene pomanjkljivosti in zahtevata plačilo predvidenih stroškov za legalizacijo objekta.

2Sodišče prve stopnje je njunemu tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencem naložilo nerazdelno plačilo 11.764,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2013 dalje. Odločilo je tudi, da so dolžni toženci tožnikoma nerazdelno povrniti 1.791,07 EUR pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da nepremičninski posrednik tožnika z obstoječo pomanjkljivostjo ni seznanil, pa bi ju moral, in ocenilo, da ni deloval v skladu z zahtevami, ki mu jih nalagata zakonodaja in skrbnost. Zaključilo je, da gre tožnikoma povračilo škode v višini predvidene višine komunalnega prispevka, kot izhaja iz informativnega izračuna, in predvidene višine izdelave projektne dokumentacije, kot je razvidna iz dobljene ponudbe.

3Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Spremenilo je tudi odločitev o stroških postopka. Strinjalo se je, da nepremičninski posrednik ni ravnal z dolžno skrbnostjo. Ocenilo pa je, da tožnikoma škoda še ni nastala, saj zmanjšanje njunega premoženja še ni nastopilo.

O revizijskem postopku

4Na predlog tožnikov je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo s sklepom II DoR 387/2015 z dne 4. 2. 2016 glede preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča pritožbenega sodišča, da tožnikoma škoda še ni nastala.

5Tožnika v dopuščeni reviziji uveljavljata absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ima po njuni oceni sodba pritožbenega sodišča pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagata spremembo izpodbijane sodbe tako, da zavrne pritožbo tožencev in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Zahtevata tudi povračilo stroškov vložene revizije.

Izpostavljata, da morata sporno nepremičnino legalizirati, za kar je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in plačati komunalni prispevek. Ocenjujeta, da jima gre povračilo škode, ki izvira iz pogodbene obveznosti in za katero sta bila prikrajšana, saj sta plačala višjo kupnino, kot bi jo, če bi stvar kupila brez pravne napake. Ocenjujeta, da jima je škoda nastala takoj po sklenitvi in realizaciji pogodbe, saj sta kupila nepremičnino s pravno napako, ki je bila manj vredna, oziroma najmanj takrat, ko sta pridobila predračune in izračune o višini komunalnega prispevka. Če škoda še ni nastala, pa menita, da je moč govoriti vsaj o gotovi bodoči škodi.

6Toženci v odgovoru na vročeno revizijo nasprotujejo revizijskim razlogom in zahtevajo povračilo stroškov odgovora.

7Revizija ni utemeljena.

8Revizijsko sodišče je v skladu z drugim odstavkom 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ revizijo preizkusilo samo glede konkretnega vprašanja, glede katerega je bila dopuščena. Zato ne bo odgovarjalo na revizijske očitke glede procesne kršitve, pa tudi ne na vprašanje, ali so toženci ravnali protipravno ali ne.

O nastanku škode

9Vrhovno sodišče pritrjuje oceni pritožbenega sodišča, da pravni zaključek sodišča prve stopnje o že nastali pravno priznani škodi v vtoževani višini ne vzdrži. Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsak poseg v premoženjski položaj drugega, ki je začrtan s premoženjskimi pravicami. Vsaka njihova kršitev pa še ni pravno priznana premoženjska škoda. To je le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje (132. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).² Vanjo je vključena tudi bodoča škoda, če je po normalnem, običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti (gotova bodoča škoda, urejena v 182. členu OZ). Pri presoji je treba upoštevati tudi 165. člen OZ, ki pravi, da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.

10Vse navedeno pa mora sodišče uporabiti glede na trditveno in dokazno ponudbo, ki jo priskrbijo stranke. To jim nalagajo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP ter z njimi uveljavljeno razpravno načelo. Od tožnika je treba zahtevati, da toliko konkretizira trditveno podlago - v tem primeru škodo, katere povračilo zahteva - da sodišče, predvsem pa nasprotna stranka ve, kaj je predmet tožbenega zahtevka. Le tako bo ta lahko učinkovito uveljavila svojo pravico do obrambe.

11Revizijsko sodišče sicer pritrjuje tožnikoma, da jima je škoda lahko nastala že z nakupom nepremičnine. Kot menita sama, sta za nepremičnino plačala višjo kupnino, kot bi jo, če bi kupila enako nepremičnino brez pravne napake. Nepremičnino sta torej kupila glede na podatke, s katerimi sta razpolagala, in temu prilagodila tudi plačano kupnino, jo morebiti preplačala. Povedano drugače: če bi vedela za opisano omejitev, bi morda lahko dosegla nižjo kupnino. Vendar tožnika nista zahtevala povračila morebitne razlike med plačano kupnino in vrednostjo nepremičnine s pravno napako. Tožnika niti ne trdita, da bi njeno povračilo zahtevala. Zahtevala sta plačilo predvidenih stroškov za legalizacijo objekta in le na to zahtevo je toženka lahko učinkovito odgovorila.

12Sodišče prve stopnje je njuni zahtevi ugodilo in jima priznalo povračilo škode v višini predvidene višine komunalnega prispevka, kot izhaja iz informativnega izračuna, in predvidene cene izdelave projektne dokumentacije, kot je razvidna iz dobljene ponudbe. Le na to vrsto škode pa se veže tudi presoja sodišča druge stopnje, da tožnikoma škoda še ni nastala, ki ji pritrjuje tudi revizijsko sodišče. Ker projektne dokumentacije in komunalnega priključka tožnika nista pridobila, jima stroški v zvezi z njima še niso mogli nastati. Ne moremo še govoriti o zmanjšanju njunega premoženja. Niti ne moremo govoriti o gotovi bodoči škodi, kot menita v reviziji. Ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta sploh poskrbela, še manj, da jima bodo pri tem nastali stroški v vtoževani višini. Kot opozarjajo toženci, se cene na trgu skozi čas spreminjajo. Od cene, ki jo bosta morala tožnika za izdelavo projektne dokumentacije plačati, pa je odvisna tudi višina tovrstne škode, ki jima bo v primeru legalizacije objekta nastala. Prav tako je od cene, ki (če) jo bosta morala plačati za komunalni prispevek, odvisna višina tovrstne škode.

13Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče na zastavljeno vprašanje tako odgovorilo pravilno.

Odločitev o reviziji in revizijskih stroških

14Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

15Odločitev, da tožnika sama krijeta svoje stroške revizijskega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z zavrnitvijo njune revizije. Stroške odgovora pa morata povrniti tožencem. Revizijsko sodišče jim je priznalo 1.023,58 EUR (630,00 EUR nagrade za revizijski postopek po tarifi št. 3300, 189,00 EUR po tarifi št. 1200 in 20,00 EUR poštnih stroškov po tarifi št. 6002 ter 22 % DDV po tar. št. 6007 Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008, ZOdvT), ki ga je revizijsko sodišče uporabilo glede na prehodno določbo drugega odstavka 20. člena sedaj veljavne Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015)). Ne pa stroška sodne takse, saj je niso plačali. Če tožnika stroškov ne bosta povrnila v roku 15 dni, bosta morala plačati tudi zakonske zamudne obresti.

¹ Pri tem je uporabilo besedilo zakona pred novelo ZPP-E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele 14. 9. 2017.
² Primerjaj tudi N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 758 in naslednja, tudi strani od 944 - 948.