VSL Sklep V Kp 45648/2016

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VII K 45648/2016 z dne 25. 1. 2018 sklenilo, da se predlog zagovornice obtoženega A. A. za izločitev dokazov kot neutemeljen zavrne.

2Zoper sklep je pritožbo vložila obtoženčeva zagovornica zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve pravil postopka ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu zagovornice za izločitev dokazov ugodi in odloči, da se iz sodnega spisa kot nezakoniti izločijo naslednji dokazi: zapisnik o zasegu predmetov B. B. z dne 21. 9. 2015, uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 21. 9. 2015, uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 21. 9. 2015, poročilo o preiskavi NFL z dne 27. 11. 2015, zapisnik o zaslišanju priče C. C. z dne 25. 1. 2017, zapisnik o zaslišanju priče B. B. z dne 25. 1. 2017, zapisnik o zaslišanju priče D. D. z dne 25. 1. 2017, poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe z dne 13. 8. 2016 in uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 21. 8. 2016 oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3Pritožba zagovornice je utemeljena.

4Pritožnica uvodoma zatrjuje, da je pravno zgrešeno in zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da naj bi v konkretni zadevi policista izvajala le klasične metode policijskega dela ter da bi policija morala razpolagati z odredbo, saj je šlo za ukrep tajnega opazovanja po 149.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in pa, da je sklep v tem okviru tudi povsem neobrazložen, zaradi česar njegove vsebine ni mogoče preizkusiti in je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Takšne pritožbene trditve niso točne. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tehtno obrazložilo, kakšni so razlogi, zaradi katerih je predlog zagovornice za izločitev dokazov kot neutemeljen zavrnilo. Izčrpno se je opredelilo tudi do trditve obrambe, da naj bi šlo za nezakonito tajno opazovanje dveh policistov D. D. in C. C. in zaključilo, da sta oba policista, ki sta razpolagala z vsebino informacije informatorja o prodaji droge na naslovu X., izvajala klasične metode policijskega dela, čemur se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Po 3. členu takrat veljavnega Zakona o policiji (sedaj 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije) je namreč med ostalim dolžnost policije preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov. Sodna praksa je že večkrat potrdila, da je potrebno vire anonimnih informatorjev preveriti, da takšno preveritev lahko opravi policija in glede na izpoved obeh zaslišanih policistov tudi pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pri opazovanju in spremljanju obtoženčevega bivališča ni šlo za izvrševanje prikritega ukrepa tajnega opazovanja, ki se sicer opravlja z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ali tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu ali s fotografiranjem ter video-snemanjem. Ker uporaba takšnih tehnik in naprav ni niti razvidna iz podatkov spisa, prav tako pa je niti pritožnica ne zatrjuje, je upoštevaje vsebino izpovedi D. D. in C. C. zaključiti, da je šlo zgolj za izvajanje klasičnih metod policijskega dela, zato temu nasprotne trditve pritožbe ne morejo vzdržati kritične presoje.

5Pritožnica se sklicuje tudi na sodbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 326/2014-19 v zvezi s pravili ekskluzije dokazov, pri tem pa spregleda, da se navedena odločba Ustavnega sodišča RS nanaša na vsebino oz. obseg utemeljitve odredb, s katerimi državni tožilec odredi izvajanje prikritih ukrepov, zaradi česar je sklicevanje na citirano sodbo nerelevantno.

6V nadaljevanju pa pritožnica resda obrobno, pa vendarle izrecno (in utemeljeno) zatrjuje, da sta policista, ki sta kraj obtoženčevega bivališča opazovala, obtoženca prepoznala po fotografiji, ki je ne bi smela uporabiti, ker obtoženec ni vpisan v kazenski evidenci kot storilec kaznivega dejanja ali prekrška. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta zaslišana policista med drugim izpovedovala tudi o tem, da sta obtoženca prepoznala po fotografijah. Priča D. D. je namreč izpovedal, da je bil obtoženec že predhodno obravnavan zaradi kaznivih dejanj povezanih z drogo, s kolegom pa sta si predhodno pogledala fotografijo in sta v moškem, ki je prišel iz stavbe, prepoznala obtoženca; medtem ko je priča C. C. izpovedal, da je na vrata prišel moški, za katerega sta s sodelavcem kasneje z biometrijo po evidencah ugotovila, da gre za obtoženca.

7Nikakršnega dvoma namreč ni, da je fotografija osebni podatek, ki omogoča posameznikovo identifikacijo, neustrezna hramba fotografije v policijskih evidencah pa lahko pomeni nedopusten poseg v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave Republike Slovenije¹. Na podlagi vsebine izpovedi obeh prič ni mogoče nedvomno ugotoviti, da sta policista za prepoznavo uporabila policijsko fotografijo obtoženca, ki je bila posneta ob morebitnem prehodnem postopku v zvezi z drogami (kot to omenja policist D. D.), medtem ko iz podatkov spisa izhaja, da obtoženec doslej ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja in da zoper njega tudi niso pravnomočno zaključeni postopki zaradi prekrškov.

8Ker je torej dejansko stanje v tem delu, kot to smiselno uveljavlja pritožba, nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pred sprejemom odločitve glede slednjega bo moralo sodišče prve stopnje oba že zaslišana policista ponovno zaslišati in tako ugotoviti, iz katerih evidenc je bila pridobljena fotografija, ki sta jo uporabila za pomoč pri identifikaciji obtoženca. Če je fotografija izvirala iz policijskih evidenc, pa bo potrebno s poizvedbami ugotoviti tudi, kdaj in v katerih postopkih je le-ta nastala in kako se je hranila ter ali je oziroma je bil v teku kakšen kazenski postopek zoper obtoženca, da bo sodišče nato lahko izdelalo zaključek o tem, ali so bile fotografije obtoženca hranjene v skladu z določbami 59., 63. in 64. člena takrat veljavnega Zakona o policiji ter nato presodilo, ali gre ali ne gre v obravnavani zadevi za dokaz, ki se v kazenskem postopku ne bi smel uporabiti, ker ni dovoljen. O predlogu obrambe za izločitev dokazov bo nato prvostopenjsko sodišče ponovno odločilo in za svoje zaključke navedlo tehtne razloge.

¹ Smiselno tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 8841/2016 z dne 1. 9. 2016