VSM Sklep III Cp 388/2018

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici (nadalje otrok) po uradni dolžnosti postavilo posebnega zastopnika na podlagi četrtega odstavka 409. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Za posebnega zastopnika je določilo M.M.Š., odvetnico na P. (točka I prvostopnega izreka). V točki II izreka je odločilo, da ima postavljena zastopnica v predmetnem postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. O postavitvi posebne zastopnice se obvesti pristojni CSD, stroški posebne zastopnice pa se krijejo iz sredstev sodišča (točka IV in III prvostopnega izreka).

2Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija drugotoženka (nadalje mati) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Osrednji pritožbeni ugovor je, da posebna zastopnica ni postavljena v skladu z izkazano željo in s tem povezano koristjo otroka. V otrokovo korist je, da prvotoženec ostane oče tožnice, da ima otrok s prvotožencem stike, in da prvotoženec pomaga pri preživljanju otroka. Do drugačne presoje tudi ne more privesti izraženo mnenje otroka, ki ga je sodišče pridobilo od otroka v skladu z določbo 410. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je razgovor med sodnico in otrokom potekal prekratek čas, da bi lahko tako mnenje izražalo pravo voljo otroka. Prvostopno sodišče pa je tudi s postavitvijo odvetnice M.M.Š. za posebno zastopnico odločalo v nasprotju s koristmi otroka, ker navedena odvetnica že zastopa pristojni CSD (ta je postavljen otroku kot skrbnik za posebni primer) v pravdi, v kateri prvotoženec uveljavlja ničnost izjave o očetovstvu. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dejstvo je, da je E.J., roj. 29. 3. 2004, torej še ne stara 15 let, zastopana po skrbniku za posebni primer CSD Ptuj, katerega zastopa M.M.Š., odvetnica na P., zoper očeta J.J. (nadalje oče) in mamo (drugotoženka), vložila tožbo na izpodbijanje očetovstva.

5Otroka, ki še ni star 15 let, zastopa zakoniti zastopnik (drugi odstavek 409. člena ZPP). Praviloma je to eden izmed staršev. V kolikor pa si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, postavi sodišče otroku posebnega zastopnika (četrti odstavek 409. člena ZPP). V obravnavanem primeru otrok zoper starša vlaga tožbo na izpodbijanje očetovstva, kar pomeni, da si interesi otroka in njegovih staršev nasprotujejo. Prvostopno sodišče je tako postopalo pravilno, ko je v postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki zaradi kolizije interesov otroka in njegovega zakonitega zastopnika otroku postavilo posebnega zastopnika v skladu z določbo četrtega odstavka 409. člena ZPP. Po presoji pritožbenega sodišča pa je pravilno kot posebnega zastopnika imenovalo M.M.Š., odvetnico na P., ki dejansko že zastopa otrokove interese v drugem sodnem postopku, v katerem oče otroka uveljavlja ničnost izjave o priznanju očetovstva. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

6Ob tem pa velja dodati, da je tudi pri morebitnih procesnih dejanjih v postopku v sporih iz razmerij med starši in otroki potrebno upoštevati voljo in željo otroka podano v otrokovem mnenju po določbi 410. člena ZPP, v kolikor ta ni v izrecnem nasprotju s koristmi otroka. Takšno voljo in željo otroka praviloma mora zaradi varovanja koristi otroka pri procesnih dejanjih upoštevati tudi postavljeni posebni zastopnik.

7Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

8Pritožbeni stroški niso priglašeni.