VSK Sklep CDn 303/2017

Pritožba I. S. d.o.o. se zavrže.

Pritožbi D. F. in T. Š. se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

D. F. in S. L. d.o.o. sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

S sklepom Dn 405880/2016 z dne 8. 12. 2016 je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu pri uvodoma navedeni zemljiški parceli dovolila vpis lastninske pravice na ime M. K. (kupec iz navedenega sklepa) in izbris lastninske pravice nasprotnega udeleženca D. F. (dolžnik iz navedenega sklepa). Hkrati je dovolila izbris več hipotek, kot je opredeljeno v 2. točki izreka ter izbris dosmrtnega užitka imetnic T. F. in T. Š.. Nazadnje je dovolila še zaznambe izvršb in zaznambe neposredne izvršljivosti, kot konkretno izhaja iz 3. točke izreka.

Zoper tak sklep sta ugovor vložila D. F. in T. Š.. Oba ugovora je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila in sklep o vpisu potrdila. Kot pravno zmotno je zavrnila tezo pritožnikov, da vpis zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje preprečuje konkretno odločitev o vpisu. Ugotovila je, da je vpis dovoljen na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, opremljenega s klavzulo o pravnomočnosti in na navedbo D. F., s katero je grajal postopek vročanja sklepa v izvršilnem postopku, odgovorila, da tega zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno preverjati.

Sklep zemljiškoknjižne sodnice vsak s svojo pritožbo izpodbijajo nasprotni udeleženci D. F., T. Š. in I. S. d.o.o.

D. F. navaja, da je bila na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-3156/2016/6 z dne 4. 10. 2016, s katero je ugotovljeno, da je nepremičnina, glede katere teče vpis, črna gradnja, v zemljiško knjigo pod Dn. št. 3652014/2016 vknjižena prepoved zaradi nedovoljene gradnje. Pritožnik povzema prepovedi, ki izhajajo iz 4. točke odločbe. Meni, da je stališče sodišča, da je institut po 100.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) glede prepovedi odtujitve ali obremenitve ovira le za pravno poslovne razpolage lastnika. Sodišče je namreč popolnoma prezrlo odločbo upravnega organa, ki je prisilne narave in ni plod volje lastnika in iz katere izhaja prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi. Namen take prepovedi je prav zavarovati tretje osebe pred uporabo ali nakupom nepremičnine, na kateri mora biti vzpostavljeno prejšnje stanje. Sodišče ne more poseči v prepoved z izbrisom bremena iz zemljiške knjige, saj bi tako postopanje prav tako pomenilo sanacijo protipravnega ravnanja napram novemu lastniku. Šele po preklicu te plombe, ki jo je dal upravni organ, bi se imel novi lastnik pravico vpisati v zemljiško knjigo. Ne vzdrži razlaga sodišča v zvezi s kršitvijo upnikov do zasebne lastnine.

T. Š. prav tako izpostavlja, da je predmetna nepremičnina nelegalna gradnja stanovanjskega objekta. Ne strinja se z odločitvijo o vpisu, saj je sodišče, ki je vodilo izvršilni postopek, ravnalo zmotno, ker niso preverili vseh okoliščin glede nelegalne gradnje. Dolžnik je še vedno inšpekcijski zavezanec, sodišče pa ne spoštuje odločbe inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-3156/2016/6 z dne 4. 10. 2016, ki je postala pravnomočna 17. 10. 2016. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje preprečuje dovolitev vknjižbe lastninske pravice, saj je ZZK jasen in jasno piše, da je vknjižba nemožna (100.a člen, ki se navezuje na 98. in 99. člen). Sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče (Cdn 390/2013, CDn 117/2014 in I Cp 2030/2011), nima nikakršne veze s konkretnim izvršilnim postopkom.

Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice je pritožbo vložila tudi družba I. S. d.o.o.¹ Kot je navedla že v svojem odgovoru na ugovora D. F. in T. Š., je mnenja, da bi se njun ugovor moral upoštevati. Predlaga razveljavitev sklepa.

S. L. d.o.o. je odgovorila na pritožbe in predlaga njihovo zavrnitev. Trdi, da so neutemeljene, pojasnjuje svoje pravno naziranje in priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba I. S. d.o.o. ni dovoljena.

Navedena družba namreč nima pravice do pritožbe proti sklepu o ugovoru, saj v tem sklepu ni bilo odločeno o njenem ugovoru, temveč je zavrnilo ugovora ostalih dveh pritožnikov. I. S. d.o.o., zoper sklep o dovolitvi vpisa ni vložila ugovora (vložila je le odgovor na ugovora, kot navaja tudi sama). Glede na to je pritožbeno sodišče to pritožbo zavrglo (1. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 120 členom ZZK-1 in 37.členom Zakona o nepravdnem postopku).

Pritožbi D. F. in T. Š. nista utemeljeni.

Njun nosilni argument, da zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-3156/2016/6 z dne 4. 10. 2016 preprečuje dovolitev (naknadnega) vpisa na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, je pravno zmoten. Ali in v katerih primerih zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje predstavlja oviro za nadaljnje vpise v zemljiško knjigo, določa ZZK-1. Sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo, da je ta zaznamba ovira za dovolitev vpisov v primeru, ko gre za pravno poslovna razpolaganja.² Drugačnega zaključka vsebina določb 100.a in 99.člen ZZK-1 ne dopušča. V tej zvezi inšpekcijska odločba sama zase nima posebne teže in njenih posledic ni mogoče razlagati izolirano od relevantnih zemljiškoknjižnih pravil.

Navedbe pritožnika glede nesprejemljivosti izbrisa bremena, so v primeru, da misli na izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, nerazumljive. Sporna odločitev se namreč ne nanaša na izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje. Za ta postopek so nepomembni tudi pritožničini očitki na račun nepravilnosti v izvršilnem postopku in navedba, da je dolžnik iz izvršilnega postopka še vedno inšpekcijski zavezanec.

Zato in ker preizkus ni pokazal niti po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev ali zmotne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbi D. F. in T. Š. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Udeleženci v zemljiškoknjižnem postopku sami krijejo svoje stroške postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP), zato to velja tudi za stroške, ki sta jih v zvezi s pritožbenim postopkom priglasila pritožnik in S. L. d.o.o.

---------

¹ Kot izhaja iz podatkov spisa, je s sklepom Dn 405880/2016 z dne 8. 12. 2016 v 2. točki izreka med drugim dovoljen izbris hipoteke, katere imetnica je ta družba (ID pravice 15214784).

² V primerih iz sodne prakse, ki jo je citiralo sodišče in jo povzema pritožnica, je zavzeto ravno to načelno stališče, le da je šlo za drugačno vrsto vpisov na podlagi drugih sodnih odločb.