VSL Sodba II Cp 903/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke za objavo popravka.

2Zoper sodbo se pritožuje tožnik in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je napačno stališče sodišča, da bi moral biti tožbeni zahtevek pisan v prvi in ne v tretji osebi. Iz zahteve za objavo popravka in iz tožbenega zahtevka je razvidno, da gre za istovrstni zahtevek, ki se nanaša na isti članek, nebistvene spremembe besedila pa na samo vsebino popravka ne vplivajo. Sodišče ne pojasni, kdo naj bi bila tretja oseba, ki zahteva objavo popravka. Jasno je, da se tožbo piše v tretji osebi, če je ta oseba zastopana po pooblaščencu. Odvetnik A. A. je namreč zastopan po Odvetniški pisarni A., o.p, d.o.o. Sodišče je na ta način prikrajšalo tožečo stranko, ki je zastopana po odvetniški pisarni, ki zahtevke vedno piše v tretji osebi.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za objavo popravka, saj je ugotovilo, da se besedili popravka objavljenega besedila, katerega objavo je tožeča stranka zahtevala od odgovorne urednice in popravka objavljenega besedila, ki ga zahteva s tožbo, bistveno razlikujeta¹. Tožena stranka zato ni imela možnosti, da se do zahteve za objavo popravka opredeli. Tožeča stranka lahko zahtevo s tožbo za objavo popravka le popravek, ki je bil predhodno naslovljen na odgovornega urednika. Tožeča stranka popravka ne more predstaviti šele v pravdi.

6Pravica do popravka je pravica od odgovornega urednika zahtevati brezplačno objavo reakcije na vsakršno objavljeno besedilo, s katerim sta bila prizadeta pravica ali interes posameznika. Zakon o medijih (ZMed) v 26. členu uzakonja pravico do popravka objavljenega besedila, razen če so podani odklonitveni razlogi iz 31. člena istega zakona. 27. člen ZMed določa, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Dopustni so samo pravopisni popravki pod pogoji, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja.

7Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da pisanje v tretji osebi ne predstavlja take spremembe pisanja, ki bi dala besedilu bistveno drugačno vsebino. Pisanje zaradi spremembe besedila v drugo slovnično osebo ni spremenilo vsebine oziroma ni izgubilo pomena, kot je obrazložilo prvostopenjsko sodišče. V obeh primerih gre za isto osebo, na katero se nanaša tudi sporni članek. Tudi ostale spremembe besedila, na katere se sklicuje prvostopenjsko sodišče, ne predstavljajo takih sprememb, ki bi vplivale na vsebino ali pomen besedila, ki ga je treba presojati kot celoto.

8Pač pa predstavlja oviro za objavo popravka žaljiv način pisanja, saj popravek žaljivega besedila ne sme biti sam žaljiv. Odgovorni urednik mora objaviti popravek, razen v primerih določenih v 31. členu ZMed. Po 5. alineji prvega odstavka 31. člena ZMed odgovornemu uredniku ni treba objaviti popravka, če je ta napisan žaljivo.

9Z zahtevo po nežaljivem popravku ni v ničemer zmanjšan obseg varstva tožnikovih pravic, tudi če je objavljeni članek zanj žaljiv (za to ima prizadeti na razpolago druge oblike varstva, primerjaj sodbo VS RS II Ips 261/2010 in druge).Vprašanje žaljivosti napisanega pa se presoja od primera do primera.

10Očitanje zavarovalniške goljufije ali predpriprave za stečaj B. B. nedvomno predstavlja žaljiv način pisanja². Tožena stranka je zato iz tega razloga utemeljeno zavrnila objavo popravka in to navedla že v zavrnitvi zahteve za objavo popravka dne 6. 12. 2017 (list. št. A16).

11Gre za popravek, ki je napisan žaljivo, zato ga tožena stranka po določilu 31. člena ZMed ni dolžna objaviti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo, in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

¹ Besedilo v zahtevi za objavo popravka z dne 1. 12. 2017 je pisano v prvi osebi, besedilo v tožbenem zahtevku pa v tretji osebi. Besedilo z dne 1. 12. 2017 vsebuje tudi stavek: "Zoper medij in odgovornega urednika bom sprožil odškodninsko tožbo", ki ga besedilo v tožbi ne vsebuje. Spremenjen je tudi stavek iz zahteve z dne 1. 12. 2017: "V navedbah in pisanju v članku so neresnice in je tudi veliko nelogičnosti" v "V objavljenem članku so bile navedene neresnice in dejstva, ki ne držijo, in sicer".
² Tožnik v zadnjem odstavku zahteve za objavo popravka navaja, da gre za poskus, da bi se pozornost iz dejanskega vzroka požara, kar je ali zavarovalniška goljufija ali predpriprava za stečaj, še najbolj verjetno pa gromozanski dolg, preusmerilo na nekaj drugega, kar je neresno...