VSK Sklep II Kp 47886/2013

I. Pritožba oškodovanca se kot nedovoljena zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega R.C. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1B. Na podlagi določb 57., 58. in drugega odstavka 51. člena KZ-1 je sodišče obtožencu izreklo pogojno obsodbo, v okviru te sankcije opominjevalne narave pa mu na podlagi drugega odstavka 240. člena KZ-1 in ob uporabi omilitvenih določil iz drugega odstavka 51. člena KZ-1 določilo kazen treh let zapora s preizkusno dobo petih let. Po drugem odstavku 45. člena KZ-1 je sodišče obtožencu izreklo tudi stransko denarno kazen v znesku 20.000,00 EUR oz. 400 dnevnih zneskov po 50,00 EUR, za katero je sklenilo, da jo je obdolženec dolžan plačati v 24 mesečnih obrokih po 833,00 EUR, po pravnomočnosti sodbe do vsakega 18. dne v mesecu pod izvršbo in obtoženca ob tem opozorilo, da lahko v primeru zamude s plačilom sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Na podlagi drugega odstavka 450.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) je obtožencu odvzelo premoženjsko korist v znesku 161.351,73 EUR in sicer tako, da mu je naložilo, da jo je dolžan plačati v 24-ih mesečnih obrokih po 6.723,00 EUR do vsakega 18. dne v mesecu, od pravnomočnosti dalje vse pod izvršbo. Glede stranske denarne kazni je sodišče obtoženca opozorilo, da če je ne bo mogoče niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora, pri čemer pa zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. V stroškovnem delu pa je sodišče sklenilo, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso, ki bo odmerjena s posebnim sklepom.

2Zoper to sodbo se, kakor je videti vsebinsko, zaradi kršitve kazenskega zakona, oz. zaradi tega, ker oškodovanec na sodišče sploh ni bil povabljen in zaradi tega, ker sodišče ni odločilo o premoženjskopravnem zahtevku, pritožuje oškodovana pravna oseba po svojih pooblaščencih. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo samo spremeni, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba ni dovoljena.

4Kazenski postopkovnik ureja pravico oškodovanca do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje v četrtem odstavku 367. člena ZKP. Po tej določbi sme oškodovanec izpodbijati sodbo samo glede odločbe o stroških kazenskega postopka. Če pa državni tožilec prevzame pregon od oškodovanca kot tožilca (drugi odstavek 63. člena ZKP), pa se sme oškodovanec pritožiti iz vseh razlogov, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba (370. člen ZKP). Ker je v obravnavani kazenski zadevi kot upravičeni tožilec že od vsega začetka nastopal državni tožilec oz. ni prišlo do prevzema pregona, je tako potrebno ugotoviti, da je pritožba oškodovane pravne osebe nedovoljena in jo je bilo kot tako na podlagi drugega odstavka 375. člena ZKP tudi zavreči.