UPRS Sodba I U 775/2017-29

I. Tožbi se ugodi, sklepa Agencije za energijo št. 313-104/2016-9/351 z dne 26. 10. 2016 in št. 313-104/2016-14/351 z dne 16. 3. 2017 se odpravita in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Toženka je v obravnavani zadevi s sklepom št. 313-104/2016-9/351 z dne 26. 10. 2016 prekinila postopek dodelitve podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije za Sončno elektrarno PP solar SE19, ... (1. točka izreka) in tožniku naložila, naj v roku 30 dni od dokončnosti tega sklepa pri pristojnem sodišču vloži tožbo na ugotovitev lastninske pravice nad predmetno sončno elektrarno (2. točka izreka). S 3. točko izreka ga je opozorila, da bo postopek ustavila, če v odrejenem roku ne bo predložil dokazila o vloženi tožbi. S 4. točko je ugotovila, da posebni stroški z izdajo tega sklepa niso nastali. Ker tožnik v odrejenem roku ni predložil dokazila o vloženi tožbi, je toženka sklepom št. 313-104/2016-14/351 z dne 16. 3. 2017 postopek ustavila.

2V obrazložitvi kot pravno podlago za odločitev navaja tretji odstavek 151. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ugotavlja, da je bil postopek začet na tožnikovo zahtevo, ki v predpisanem roku ni predložil dokazila o vložitvi tožbe na ugotovitev lastninske pravice nad proizvodno napravo, zato je postopek ustavila.

3Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka nezakonito prekinila postopek odločanja v obravnavani zadevi. Pojasnjuje, da je v izvršilnem postopku, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Celju opr. št. VL 24693/2015 kupil 20 kompletov mikro (solarnih) elektrarn z vso pripadajočo opremo, med drugim tudi predmetno sončno elektrarno. Zadnji obrok kupnine je poravnal 6. 5. 2016, od izvršitelja pa je prejel dokument o prodaji nepremičnine z dne 10. 5. 2016, ki potrjuje, da je bila kupnina plačana v celoti. S tem je tožnik pridobil lastninsko pravico na predmetnih elektrarnah, ki jih ima tudi v posesti. Na podlagi tega je skladno z določili Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) 10. 5. 2016 toženko obvestil o spremembi lastništva, 17. 5. 2016 pa je vložil vlogo za dodelitev podpore električni energiji. Kolikor stečajna upraviteljica družbe A. d. o. o., meni, da je bila javna dražba nepravilna, mora to uveljavljati s pravimi sredstvi, sam pa je iz previdnosti v stečajnem postopku prijavil izločitveno pravico. Opozarja, da ga toženka naziva kot proizvajalca, torej lastnika proizvodnih naprav, zato je napotitev na pravdo nepotrebna in v nasprotju z zakonom. Poleg tega je bil stečajni postopek začet 31. 5. 2016, pred objavo sklepa o preizkusu terjatev pa tožnik tožbe na ugotovitev lastninske pravice oziroma tožbe na izločitev ni mogel vložiti. Meni, da bi toženka morala po prejemu dokumentacije, ki dokazuje, da je edini zakoniti lastnik vseh proizvodnih naprav, izdati odločbo o dodelitvi podpore. Sodišču zato predlaga, naj izpodbijano odločitev spremeni tako, da tožnikovi vlogi ugodi in mu dodeli podporo za električno energijo, podrejeno, naj zadevo vrne v ponovno odločanje. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov postopka.

4Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je po prejemu tožnikove vloge po uradni dolžnosti začela postopek preklica upravičenosti podpore dotedanjemu upravičencu. V tem postopku je bila s strani stečajne upraviteljice seznanjena, da prodaja v izvršilnem postopku pod opr. št. VL 24693/2015 do začetka stečajnega postopka ni bila izvedena do konca, saj kupnina ni bila plačana v celoti. To je ugotovilo tudi sodišče, ki vodi stečajni postopek, saj je stečajnemu dolžniku na predmetni elektrarni s sklepom z dne 29. 6. 2016 dovolilo nadaljevanje poslovanja in s sklepom z dne 18. 7. 2016 odložilo prodajo njegovega premoženja. Zato je bila odločitev o prekinitvi postopka pravilna in zakonita, saj je obstajal dvom o lastninski pravici na proizvodni napravi. V času izdaje sklepa o prekinitvi postopka je tožnik že priglasil izločitveno pravico, ki jo je stečajna upraviteljica prerekala, zato bi lahko vložil tožbo na ugotovitev lastninske pravice, njena preuranjenost pa bi z objavo sklepa o preizkusu terjatev odpadla (tako sodba in sklep Višjega sodišča v Kopru Cpg 184/2014 z dne 4. 9. 2014).

5Tožba je utemeljena.

6O upravičenosti do podpore električni energiji se v skladu s prvim odstavkom 374. člena EZ-1 odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave - proizvajalec električne energije.

7V obravnavani zadevi je tožnik lastninsko pravico na predmetni sončni elektrarni dokazoval z listinami, izdanimi v izvršilnem postopku. Na podlagi obvestila stečajne upraviteljice, da je nad dolžnikom, družbo A., d. o. o., začet stečajni postopek in da je bila izvršba nezakonita, je toženka s sklepom z dne 26. 10. 2016 prekinila postopek odločanja o dodelitvi podpore električni energiji, saj je ocenila, da je lastništvo predmetne naprave sporno. Zato je sklenila, da tega predhodnega vprašanja ne bo reševala sama, temveč naj o tem odloči pristojno sodišče. Hkrati je tožnika napotila na vložitev tožbe na ugotovitev lastninske pravice na predmetni sončni elektrarni. Tožnik v postavljenem roku tožbe na ugotovitev lastninske pravice ni vložil, je pa v navedenem stečajnem postopku prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana.

8Ker je torej toženka sklep o prekinitvi postopka z dne 26. 10. 2017 izdala po začetku stečajnega postopka, je treba upoštevati tudi določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Po določbi 110. člena tega zakona mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo. Če upnik tega ne stori, njegova izločitvena pravica preneha (tretji odstavek istega člena).

9V obravnavanem primeru je bil sklep sodišča o preizkusu terjatev izdan 22. 2. 2017, torej po tem, ko je tožniku že potekel rok za vložitev tožbe na ugotovitev lastninske pravice na predmetni sončni elektrarni, določen s sklepom toženke z dne 26. 10. 2016. Zato se sodišče strinja, da sklepa toženke z dne 26. 10. 2017 v obravnavanem primeru glede na stanje stečajnega postopka ni bilo mogoče izvršiti. Posledično tožnika ne more doleteti posledica nevložitve tožbe v odrejenem roku, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa.

10Na drugačno odločitev ne more vplivati sklicevanje toženke v odgovoru na tožbo na primer iz sodne prakse, ko je sodišče navedlo, da je ovira, ki jo je predstavljala preuranjena tožba, odpadla z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Gre za primer, ki je drugačen od obravnavanega, saj se je sodišče v tem primeru ukvarjalo z vplivom uvedbe stečajnega postopka na pravdni postopek, ki je tekel glede prerekane terjatve. Po prepričanju sodišča tega stališča ni mogoče širiti na druge (upravne) postopke in tožniku nalagati vložitve tožbe, ki je glede na zakonska določila preuranjena, ne glede na to, ali bi jo pristojno sodišče morda vseeno obravnavalo.

11Glede na navedeno je tudi ustavitev postopka, ki temelji na nezakonitem sklepu o prekinitvi postopka, nezakonita, zato je sodišče tožbi ugodilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), oba sklepa odpravilo (tretji odstavek 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo v nov postopek.

12V ponovljenem postopku bo toženka morala upoštevati še, da se po prvem odstavku 147. člena ZUP predhodno vprašanje lahko nanaša le na vprašanje, ali obstaja kakšno pravno razmerje oziroma pravica ali obveznost, in ima med drugim značilnost, da je samostojna pravna celota in je zaradi tega lahko predmet drugega postopka ter je del dejanskega stanja, od katerega je odvisna meritorna odločitev v konkretni upravni zadevi sami, ne pa o kakšnem vprašanju postopka (glej Androjna in Kerševan: Upravno procesno pravo, GV, 2006, str. 317). Če gre za vprašanje civilnega prava, o katerih odloča sodišče, je predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica, obveznost oziroma pravno razmerje sporno med strankami v upravnem postopku. Če sodeluje v postopku samo ena stranka in se pojavi dvom o obstoju pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti takšne pravice oziroma pravnega razmerja. Ocena dokazov namreč ne predstavlja samostojne pravne celote (glej ZUP s komentarjem avtorjev Breznik in ostali, GV Založba 2004, stran 501, in ZUP s komentarjem avtorjev Jerovšek in ostali, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2004, str. 447).

13V obravnavanem primeru gre za postopek z eno stranko, kar ni sporno, saj je odsvojitev proizvodne naprave podlaga za odvzem podpore, odločanje o zahtevi novega lastnika proizvodne naprave pa je predmet novega upravnega postopka. Toženka bo zato na podlagi predložene dokumentacije morala najprej oceniti, ali je tožnik dokazal, da je lastnik predmetne sončne elektrarne. Kot že rečeno, je obstoj lastninske pravice pogoj za pridobitev podpore in mora obstajati že ob vložitvi vloge. Vidik zakonitosti prenosa lastninske pravice pa ni vprašanje obstoja pravice, obveznosti ali pravnega razmerja in ni del dejanskega stanja postopka za dodelitev podpore električni energiji.

14Toženka bo torej morala pojasniti, zakaj šteje, da dokument o prodaji premičnin, ki ga je tožnik priložil k vlogi za pridobitev podpore, (ne) dokazuje, da je tožnik postal lastnik predmetne sončne elektrarne. Pri tem bo morala upoštevati, da v primeru, če je bila prodaja premoženja v izvršilnem postopku že opravljena, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek izvršilnega postopka (3. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru, ko je šlo za prodajo premičnin velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, če je pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe kupec deponiral ali plačal kupnino (4. točka četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Poleg tega uvedba stečajnega postopka učinkuje zgolj na obligacijske pravice (terjatve) udeležencev tega postopka, nedvomno pa nima nikakršnih pravnih učinkov na njihove stvarne pravice, ne glede na to, ali imetniki teh pravic te v stečajnem postopku prijavijo ali ne (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 958/2016 z dne 13. 9. 2016). Stečajno sodišče tudi ne odloča o sami prijavi, ali je utemeljena ali ne, ampak odloči o tem, kdo mora s tožbo uveljaviti zahtevek (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 32/2017 z dne 31.1.2017).

15Toženka je v odgovoru na tožbo že podala nekatere navedbe, vendar pojasnilo v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti razlogov, ki bi jih morala vsebovati izpodbijana odločitev, da bi zadostila standardu obrazložitve in popolno ugotovljenemu dejanskemu stanju ter preverbi materialnega prava na tako ugotovljeno dejansko stanje (214. člen ZUP ). Če namreč odločitev že v upravnem postopku ni obrazložena tako, da lahko stranka spozna, kateri razlogi so pomembni za odločitev, jih s (pri)tožbo ne more učinkovito izpodbijati, kar pomeni kršitev njenih ustavno zagotovljenih pravic (22. člen v zvezi s 23. oziroma 25. členom Ustave).

16Sodišče je odločilo na seji, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijanih aktov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijana sklepa odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

18Sodišče je zato tožniku priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR. Ob povečanju za 22 % DDV tako znaša nagrada za tožbo 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba. Sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).