VSK Sklep CDn 96/2018

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 23.8.2017, s katerim je bilo odločeno, da vpis ni dovoljen.

Predlagatelj se je zoper sklep pritožil s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in sklep tako spremeni, da se predlagani vpis dovoli. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da skladno z 2. točko prvega odstavka 158. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) notarski zapis, z dne 21.7.2017 ne vsebuje ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila. Hipoteka kot izvedena pravica se ne spreminja, kot zmotno navede sodišče, spreminjajo se le podatki o zavarovani terjatvi.

Pritožba ni utemeljena.

Vpis v zemljiško knjigo lahko sodišče dovoli samo, če so za to izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Sodišče je pri vpisu vezano na zakonsko določene predpostavke za dovolitev vpisa. Ena izmed materialnopravnih predpostavk za vpis je tudi predložitev ustrezne listine. V konkretnem primeru je bil vpis predlagan na podlagi notarskega zapisa z dne 21.7.2017. Zastavna pravica omogoča prednostno poplačilo zavarovane terjatve, njen imetnik, hipotekarni upnik ima možnost doseči prednostno poplačilo zavarovane terjatve (ki ob zapadlosti ni bila plačana) iz premoženja, ki je predmet zastavne pravice, pred poplačilom drugih zastaviteljevih upnikov. 13.a člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju-ZZK-1) v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve. Če je obrestna mera zvišana, se torej takšna sprememba vpiše le, če je ustanovljena za to razliko (zvišanje terjatve) nova hipoteka. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica predlogu ni ugodila, ker je predlagana sprememba zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko, vpisane v korist upnika, ki zemljiškoknjižnega dovolila ni izdal, pa bi ga po njeni oceni moral. Enako stališče je zavzeto tudi v izpodbijanem sklepu.

Zemljiškoknjižno dovolilo je dolžan izdati tisti, čigar pravica se obremenjuje (41. člen ZZK-1). V primeru spremembe zapadlosti terjatve je to lahko tudi dolžnik, torej lastnik nepremičnine, če se ta rok skrajšuje. Če se datum zapadlosti podaljša, kar gre v breme upnika, pa je dovolilo dolžan izstaviti slednji (prim. tudi sklep VSK Cdn 299/2017). Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča prvostopenjsko sodišče ni presodilo, za katero od opisanih situacij gre v konkretnem primeru, potrebnih razlogov ni in je zato pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, sklep, ki se izpodbija razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem bo moralo ob upoštevanju gornjih napotkov ponovno presoditi, ali so izpolnjene predpostavke za vpis.