VSL Sklep I Cp 2466/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z naslovom ..., ident. št. ..., k. o. X, stoječi na parc. št. 717/4 k. o. X, in sicer je kot splošna skupna dela stavbe določilo zemljišče pod stavbo in del stavbe z ID znakom 000, kot posamezne skupne dele, dele stavbe od št. 1 do št. 9 in od št. 20 do št. 27, ugotovilo kdo so lastniki posameznih delov stavbe in njihove solastniške deleže na splošnih skupnih delih stavbe ter da je del stavbe št. 10 poseben skupni del stavbe lastnikov delov stavbe št. 4 in 5.

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, da višje sodišče sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi. Ne strinja se z ugotovitvijo, da sta lastninsko pravico na delih stavbe 20 do 27 pridobila predlagatelja M. M. in Č. A. Ni se mogoče strinjati z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da se je nasprotni udeleženec strinjal z razdelitvijo skupnih prostorov na način in pod pogoji, kot je odločilo sodišče v tem postopku. Ni namreč soglašal, da se podstrešje razdeli med Č. A. in M. M. ni bil seznanjen s fizično prisvojitvijo skupnih prostorov na podstrešju in za kaj takega ni dal soglasja. Opozarja, da izmere po izpodbijanem sklepu bistveno odstopajo od izmer, ki so za M. M. in Č. A. izkazane z ustreznimi listinami – prodajnimi pogodbami. Soglasja, ki so ga v spis vložili predlagatelji, ni podpisal, sicer pa to soglasje ne predstavlja ustrezne listine za vzpostavitev etažne lastnine. Da bi podstrešje lahko postalo posamezen del stavbe, bi moral obstajati dogovor med vsemi etažnimi lastniki, natančno bi moralo biti navedeno, na katere dele se dogovor nanaša in slediti bi mu morala ustrezna listina za prenos lastninske pravice. Na ogledu na kraju samem je bilo navajano le, kateri del podstrešja kdo uporablja, sama uporaba pa nima nobene povezave z domnevno zatrjevanim preoblikovanjem podstrešja, ki v naravi niti ni izvršeno, pač pa gre le za uporabo določenih delov podstrešja, ki prestavljajo skupne dele in naprave in za katere sta stranki tega postopka za potrebe postopka navajali, da jih imata v posesti. Zahteva, da se etažna lastnina vzpostavi v skladu s pridobitnimi listinami. M. M. in Č. A. sta si brez ustreznega soglasja protipravno prilastila pretežni del skupnih podstrešnih prostorov. Gre za nujne dostope do dimnikov, strehe in druge skupne dele stavbe.

3Predlagatelji na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep je bil izdan pred 19. 7. 2017, ko je začel veljati Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča k stavbi – ZVEtL-1¹, vendar mora sodišče druge stopnje skladno s tretjim odstavkom 57. člena ZVEtL-1 pri presoji izpodbijanega sklepa uporabiti določbe ZVEtL-1.

6Zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je bil uzakonjen ZVEtL², ki je interventni zakon. Postopek se vodi po pravilih nepravdnega postopka, ta pa ni primeren za razreševanje spornih lastninskopravnih vprašanj. V skladu s svojim namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na tem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka spornih dejstev sodišče v postopku po ZVEtL ne rešuje, niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

7Glede na trditve predlagateljev, ki so podprte z listinami v spisu in ugotovitvami opravljenega ogleda, je odločitev, da so deli stavbe št. 20 do 27 posamezni deli stavbe v lasti predlagateljev M. M. in Č. A. pravilna. Navedena etažna lastnika sta na podlagi kupoprodajnih pogodb, ki sta ju z A., d. o. o., sklenila 5. 1. 1999, nesporno lastnika posameznih delov št. 8 in 9. Že precej več kot desetletje pa poleg posameznih delov stavbe št. 8 in 9 z družinama uporabljata tudi posamezne dele stavbe št. 20 do 27, in sicer skladno s pisnim soglasjem ostalih etažnih lastnikov in prodajalca stanovanj. Da je bilo podstrešje preurejeno v soglasju z lastniki stanovanj v predmetni stavbi in tudi prodajalcem stanovanj (lastnik stanovanj iz 112. člena Stanovanjskega zakona – SZ³), izhaja iz prošnje za nakup podstrešja s priloženim podpisanim soglasjem za odkup in dograditev stanovanja in stranišča z dne 10. 7. 1996. Dogovor o razširitvi stanovanj, izvedbi dogovora in nemoteni uporabi novonastalih delov stanovanj so potrdili predlagatelji na ogledu. Navedba nasprotnega udeleženca, da ni bil seznanjen s fizično prisvojitvijo prostorov na podstrešju in za tako prisvojitev ni dal soglasja, je z navedenim ovržena. Zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je soglasje podpisal in več kot 20 let ni sprožil nobenega postopka v zvezi s predelavo podstrešja ali na kakšen drug način vsaj poizkusil preprečiti predelavo in uporabo podstrešja, pritožba ne graja obrazloženo. Z zgolj pavšalnim zanikanjem pa pritožnik ne more uspeti.

8Po obrazloženem so pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je predlagateljem s predložitvijo pisnega soglasja z dne 10. 7. 1996 uspelo dokazati dogovor, da se deli podstrešja preuredijo v posamezne dele stavbe v lasti M. M. in Č. A. in da je bil nasprotni udeleženec s tem seznanjen in je tudi sam izjavil voljo za tako adaptacijo podstrešja. Ob teh neizpodbitnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznih delov stavbe 20 do 27 po 20. členu ZVEtL-1.

9Bo pa nasprotni udeleženec še lahko uveljavljal svoje pravice. Zaradi odločanja na podlagi domnev, dokaznih pravil in verjetnosti odločba o vzpostavitvi etažne lastnine v postopku po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna⁴. O sporih v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih delih stavbe se lahko še po pravnomočnosti odločbe v postopku po ZVEtL ponovno odloča. To izrecno predpisuje 35. člen ZVEtL-1.

10Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Tudi kršitev, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)⁵ paziti po uradni dolžnosti, ni. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

11Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, zato odločba izreka o stroških postopka ne vsebuje.

¹ Uradni list RS, št. 34/2017
² Uradni list RS, št. 45/2008 in 59/2011
³ Uradni list RS, št. 18/91 – I s spremembami in dopolnitvami
⁴ Gl. M. T. Faks: ZVEtL in ovire za njegovo izvajanje v praksi, Pravna praksa z dne 21. 7. 2011, stran 11.
⁵ ZPP se v postopkih po ZVEtL uporablja na podlagi tretjega odstavka ZVEtL-1 v zvezi s 37. členom ZNP.