VSL Sodba II Cp 2789/2017

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 16.354,09 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.3.2017 dalje do plačila. Toženkine pravdne stroške v višini 671,98 € je naložilo v plačilo tožniku.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje temelji na napačnem stališču, da je nastanek tožnikove poškodbe posledica delovanja traktorskega priključka - cepilca za drva, ne posledica delovanja traktorja. Traktor je prevozno sredstvo in delovni stroj, ena izmed njegovih funkcij je, da je pogonsko sredstvo za traktorske priključke. Slednji lahko delujejo le zaradi delovanja traktorja, saj sami za delovanje nimajo potrebne energije oziroma moči (pogona). Tožnik se je poškodoval pri cepljenju drv s cepilcem za drva, ki ga je preko kardana poganjal motor traktorja. Cepilec, ki se sicer sproži s stopalko, brez energije traktorskega motorja ne bi deloval. Do poškodbe je torej prišlo izključno zaradi delovanja traktorja oziroma traktorskega motorja. Moč motorja potisne nož cepilca proti polenu do mize cepilnika in preseka poleno. Uporaba traktorja za pogonsko sredstvo predstavlja običajno uporabo traktorja, skladno z njegovo funkcijo. Vse navedeno utemeljuje zaključek, da je vtoževana škoda krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem. Nepravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. Lastnica in upravljavka traktorja je bila v času škodnega dogodka A. A. Okoliščina, da je tožnik poskrbel za priklop cepilca preko kardana na traktor, v ničemer ne vpliva na odškodninsko odgovornost lastnice traktorja - toženkine zavarovanke (za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, odgovarja njen imetnik), oziroma posledično na toženkino obveznost iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja. A. A. bi lahko izpovedala o tem, kakšna je bila njena vloga pri uporabi in nadzoru traktorja s priključkom. Ker je sodišče prve stopnje ni zaslišalo, je ostalo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, poleg tega je neizvedba predlaganega dokaza vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da si je tožnik poškodoval roko pri cepljenju drv s hidravličnim cepilnikom (cepilcem) za drva, ki je bil preko kardanske gredi pripet na traktor, ki je bil v času škodnega dogodka obvezno avtomobilsko zavarovan pri toženki. Na podlagi ugotovitev, da je traktor predstavljal le vir energije za delovanje cepilnika (traktor s prižganim motorjem s pripetim cepilnikom je stal na mestu), da cepilnik začne delovati šele, ko uporabnik z nogo pritisne na stopalko (za njegovo delovanje ne zadošča prižgan motor traktorja), in da je nož cepilnika mogoče ustaviti z umikom noge s stopalke (kar povzroči dvig noža v začetni položaj), je sodišče prve stopnje zaključilo, da je do škode prišlo izključno zaradi delovanja cepilnika za drva, ki ga je upravljal tožnik. Ker škoda ni nastala pri uporabi traktorja, ne more biti krita iz obveznega avtomobilskega zavarovanja.

6Skladno s 15. členom Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (ZOZP) mora lastnik vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, razen proti odgovornosti za škodo na stvareh, ki jih je sprejel v prevoz. Z obveznim zavarovanjem je torej krita vsaka škoda, ki je povzročena z uporabo vozila. Pojem „uporaba vozila“ v ZOZP ni definiran. Gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V zadevi II Ips 415/2011 je Vrhovno sodišče RS na Sodišče Evropske unije (SEU) naslovilo vprašanje v zvezi z razlago pojma „uporaba vozila“. SEU je s sodbo z dne 4.9.2014 v zadevi C-162/13, na katero so sodišča v Republiki Sloveniji vezana (prim. 6. odstavek 113. a člena Zakona o sodiščih), razsodilo, da pojem „uporaba vozila“ iz 3. člena Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti¹, zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Takšna opredelitev pojma „uporaba vozila“ je vplivala na spremembo dotedanje sodne prakse, po kateri, kadar je bilo vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja oziroma pogonskega sredstva (ne v funkciji prevoznega sredstva), zavarovalno kritje po obveznem avtomobilskem zavarovanju ni bilo podano.²

7Upoštevajoč razlago pojma „uporaba vozila“ kot jo je podalo SEU, ni odločilno, ali je do škode prišlo, ko je vozilo uporabljeno v funkciji delovnega stroja ali v funkciji prevoznega sredstva. V okvir obveznega zavarovanje avtomobilske odgovornosti sodijo vsi primeri uporabe vozila, ki je v skladu z običajno funkcijo vozila, tudi uporaba v funkciji delovnega stroja. Iz sodne prakse, ki je upoštevala razlago pojma „uporaba vozila“, kot jo je podalo SEU v v zadevi C-162/13, je mogoče povzeti, da so sodišča kot uporabo vozila v skladu z običajno funkcijo vozila štela primere, - ko je do nesreče prišlo pri vzvratni vožnji traktorja s prikolico z namenom premika na določeno mesto (II Ips 415/2011), - ko je do nesreče prišlo zaradi nenadnega in nehotenega premika traktorja ob vleki balirke (II Ips 334/2015), - ko je do nesreče prišlo pri vzvratni vožnji viličarja, ki je v času nezgode služil kot delovno vozilo v skladišču, z namenom premika na določeno mesto (VSL sodba II Cpg 72/2014), in - ko je do nesreče prišlo zaradi vožnje delovnih strojev na gradbišču (VSL sodba I Cpg 1211/2013).

8Pri presoji, ali je v predmetnem sporu vtoževana škoda krita z obveznim avtomobilskim zavarovanjem, je odločilno vprašanje, ali je okoliščine konkretnega primera mogoče subsumirati pod pojem “uporaba vozila“.

9Do zatrjevane škode je prišlo, ko je traktor opravljal funkcijo delovnega stroja (pogonskega sredstva). Traktor je pri opravljanju te funkcije obratoval (imel je prižgan motor), ni pa se premikal. Ni torej obratoval z namenom premika oziroma vožnje, njegova edina funkcija v trenutku nastanka škode je bila proizvajanje pogonske sile za cepilnik za drva. Četudi pojma „uporaba vozila“ ni mogoče omejiti zgolj na uporabo vozila v prometni situaciji, pa je potrebno upoštevati, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti sklenjeno (zgolj) za riziko vožnje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje torej ne more zajemati vsakršne škode, ki nastane tretjim in ki je kakorkoli povezana z delovanjem vozila. Zavarovalnega kritja zato ni v primeru, ko vozilo opravlja izključno funkcijo proizvajalca pogonske sile. Oporo takšnemu stališču je mogoče najti tako v zgoraj povzetih primerih iz novejše sodne prakse,³ kot tudi v sodni praksi SEU (zadeva C-514/16).⁴

10V konkretnem primeru je zavarovalno kritje izključeno zato, ker je bil traktor uporabljen zgolj kot delovni stroj - kot vir energije za uporabo traktorskega priključka, katerega delovna operacija, izvajana v času škodnega dogodka, ni zajemala tudi vožnje oziroma premika traktorja z namenom izvedbe delovne operacije.⁵ Vtoževana škoda ni nastala pri običajni funkciji traktorja (vožnja oziroma premik traktorja v funkciji delovnega stroja je običajna funkcija traktorja), zato ni krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.

11Na preostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe (1. odstavek 360. člena ZPP). Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnjen že iz zgoraj pojasnjenih razlogov. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ni ugotovilo, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi pritožbenega neuspeha tožnik sam krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Omenjeno direktivo je ZOZP prenesel v pravni red Republike Slovenije (1. člen ZOZP). V času predmetnega škodnega dogodka je veljala Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/103/ES z dne 16.9.2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti, v kateri je bila kodificirana tudi Direktiva Sveta 72/166/EGS.
² Prim. odločbe VS RS II Ips 721/2009, II Ips 754/2007, II Ips 392/2007, II Ips 20/2005, II Ips 247/2006, in druge.
³ V kateri je bilo preseženo stališče, da je zavarovalno kritje vezano na uporabo vozila v prometni situaciji.
⁴ V omenjeni zadevi je SEU z dne 28.11.2017 v zvezi s pojmom "uporaba vozila" podalo naslednjo razlago: Člen 3(1) Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti je treba razlagati tako, da v tej določbi navedeni pojem "uporaba vozil" ne zajema primera, v katerem je bil poljedelski traktor udeležen v nesreči, pri čemer v trenutku, ko se je ta nesreča zgodila, njegova glavna funkcija ni bila funkcija prevoznega sredstva, ampak da kot delovni stroj proizvaja pogonsko silo, potrebno za pogajanje črpalke za škrobljenje herbicida.
⁵ Prav tako ni bila povezana s funkcijami, ki so povezane z vožnjo (odpiranje vrat, vstopanje...), v času,ko je vozilo v nepremičnem stanju.