VSL Sklep III Ip 2855/2017

I. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na 1. točko in na del 2. točke izreka sklepa, v katerem je dolžniku naloženo plačilo stroškov upniku, zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka v presežku, zavrže.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika (1. točka izreka) in mu naložilo upniku v 8 dneh povrniti 114,24 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar zahteva upnik več, pa je zavrnilo (2. točka izreka).

2Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Izrecno navaja, da sklep izpodbija v celoti in predlaga njegovo razveljavitev ter zavrženje tožbenega zahtevka upnika oziroma zavrnitev le-tega, podredno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker mu ni bil vročen v izjavo upnikov odgovor na ugovor, na katerega se sodišče sklicuje. Sicer pa vztraja pri ugovornih trditvah, da izvršnica ne vsebuje njegovega soglasja za upnikovo poplačilo iz dolžnikovega premičnega premoženja in zato naj izvršba s tem sredstvom ne bi bila dopustna. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4Pritožba je delno neutemeljena, delno pa ni dovoljena.

5Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje obstoja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo vsebino upnikovega odgovora na ugovor, vendar pa to še ne pomeni, da odločitev temelji na dejstvih, navedenih v odgovoru na ugovor, do katerih se dolžnik ne bi mogel opredeliti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo iz materialnopravnih razlogov (pravilna uporaba določb 17. člena ZIZ in 38. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, v nadaljevanju ZpreZP-1) na podlagi navedb in dokazov upnikovega predloga za izvršbo in dolžnikovega uveljavljanja nedopustnosti izvršbe na premičnine, ker v izvršbi ni dal takšnega soglasja.

6Vročitev upnikovega odgovora na ugovor dolžniku v izjavo po določbah ZIZ ni obvezna in je sodišču prepuščena presoja, ali bo to storilo ali ne. Izmenjava vlog strank namreč ni namenjena sama sebi, temveč možnosti, da se vsaka stranka seznani z relevantnimi trditvami in predlaganimi dokazi nasprotne stranke in se do njih opredeli. Če upnik v odgovoru na ugovor nasprotuje dolžnikovim materialnopravnim stališčem in ne navede nobenega novega pravno pomembnega dejstva, ki ni bilo navedeno že v predlogu, odgovora pred odločitvijo o ugovoru dolžniku ni treba vročati, saj bi takšno postopanje le podaljševalo postopek, brez možnosti prispevka k pravilnosti in zakonitosti odločitve.

7Prav tak pa je konkretni primer. Dolžnik v pritožbi trdi, da so v odgovoru upnika na ugovor navedene trditve, ki jih je treba prerekati, ne pove pa, katere so tiste navedbe, na katere naj bi sodišče prve stopnje odločitev oprlo, ne da bi dalo dolžniku možnost njihovega prerekanja. Dejstvo, da dolžnik nima odprtega nobenega transakcijskega računa, je bilo navedeno že v predlogu za izvršbo in dolžnik tej navedbi v ugovoru ni nasprotoval, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Prav tako tudi znesek terjatve izhaja iz predlogu priloženega izvršilnega naslova - izvršnice z dne 17. 4. 2017 in je že zato neutemeljeno ugovorno navajanje, da ne ve, od kod upniku podatek, da mu dolžnik dolguje 7560,06 EUR. Sodišče prve stopnje torej navedenih ugotovitev ni oprlo na v odgovoru na ugovor zatrjevana nova dejstva. Drugi razlogi izpodbijanega sklepa pa so materialnopravne narave. Sodišče mora pravo poznati in upoštevati po uradni dolžnosti in četudi so materialnopravna stališča enaka upnikovim v odgovoru na ugovor, to še ne pomeni kršitve načela kontradiktornosti.

8Dolžnikov ugovor in pritožbeno vztrajanje temeljita na nepravilnem razumevanju izvršnice kot izvršilnega naslova. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da 38. člen ZPreZP-1 podeljuje izvršnici lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi. Soglasja dolžnika v izvršnici, da se lahko upnik v izvršilnem postopku poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja, ne predvideva nobena zakonska določba. Neutemeljeno je sklicevanje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 5459/2013 z dne 28. 1. 2014, češ da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana le v obsegu danega soglasja, saj se stališče nanaša na izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, za kar veljajo pogoji iz 20.a člena ZIZ, in torej ne gre za primerljiva primera.

9Soglasje za poplačilo v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri ponudniku plačilnih storitev, dano v izvršnici, omogoča upniku, da na njeni podlagi neposredno in torej hitreje, brez posredovanja sodišča v izvršilnem postopku, pride do poplačila svoje terjatve iz dolžnikovih sredstev na računu pri ponudniku plačilnih storitev. Če pa do poplačila ne pride, kot se je zgodilo v predmetni zadevi, in upnik predlaga dovolitev izvršbe, ni omejitev glede predlaganih sredstev v skladu z določbami ZIZ.¹

10Pritožba zoper 1. točko izreka sklepa in posledično zoper naložitveni del 2. točke izreka sklepa je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče v tem obsegu ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je v tem delu zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Dolžnik izpodbija sklep v celoti, torej tudi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje v presežku zavrnilo upnikov stroškovni zahtevek. Ta del odločitve je dolžniku v korist in izboljšanja svojega pravnega položaja ne more niti pričakovati. Zato nima pravnega interesa za pritožbo in je v tem delu nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in jo je bilo treba v tem obsegu zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel. Upnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker niso potrebni. V njem ni navedel nobenega takšnega dejstva, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano že na podlagi podatkov v spisu, in zato ni prispeval k odločitvi.

¹ Takšen je bil tudi namen zakonodajalca, kot izhaja iz obrazložitve Predloga Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, Eva 2012-1611-0110, k 38. členu: "Da bi bila uporabna vrednost izvršnice kar največja, ima izvršnica tudi naravo izvršilnega naslova. Upnik tako lahko, kolikor ne bi bil poplačan iz naslova izvršnice zaradi nezadostnih sredstev v dolžnikovih bankah, v izvršilnem postopku zahteva poplačilo tudi iz ostalega premoženja dolžnika...".