VDSS Sodba Psp 5/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 7. 2016 in odločba št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 3. 2016 in da se mu prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 20. 2. 2016 dalje ter toženi stranki naloži, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe izda posebno odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine ter mu povrne stroške tega postopka.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče spregledalo odločilna dejstva, posledično nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, na tako nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa nepravilno uporabilo materialno pravo. Bistveno vprašanje tega postopka je, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, to je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) ali ne. Za odločitev v tem sporu ni bistveno, ali tožnik izpolnjuje pogoje po splošnih predpisih ali po posebnih predpisih, ker določba 39.a člena ZPIZ-2 ne razlikuje med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje po splošnih ali po posebnih predpisih, ampak določa zgolj izpolnjevanje pogojev za upokojitev po ZPIZ-2 in tistimi, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % zneska starostne pokojnine ne izključuje nobene skupine, ki ima pravico do starostne pokojnine. Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji ureja le ZPIZ-2. Noben drug pravni predpis ne določa niti pogojev, niti višine odmere, niti postopka pridobitve starostne pokojnine. To potrjuje opredelitev starostne pokojnine iz 36. točke 7. člena ZPIZ-2, ki določa, da je starostna pokojnina prejemek, ki gre zavarovancu, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom, torej v skladu s ZPIZ-2. Citira 39.a člen ZPIZ-2 in poudarja, da je navedeno določilo potrebno razlagati v skladu s pomeni izrazov, kot so določeni v 7. členu. Pri tem ZPIZ-2 ne ločuje med starostno pokojnino po splošnem predpisu in posebnih predpisih (399. člen). V kolikor bi zakonodajalec imel namen, da se uzakoni razlika med tistimi, ki so izpolnili pogoje po splošnih predpisih in med tistimi, ki so izpolnili pogoje po posebnih predpisih, bi to moral že v 7. členu in v prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2 izrecno določiti in zapisati. Zakonodajalec je uporabil termin "po tem zakonu" iz razloga, ker s tem razmejuje med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje po ZPIZ-2, od tistih, ki izpolnjujejo pogoje po prej veljavnih predpisih, saj je namreč ZPIZ-2B razširil pravico do 20 % starostne pokojnine tudi za tiste, ki so pravico do starostne pokojnine pridobili po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012. Pri tistih, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev po 27. členu ZPIZ-2 in tistih, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev po 399. členu ZPIZ-2, gre za enake položaje, saj so vsi izpolnili zakonsko določene pogoje za upokojitev in so s tem pridobili pravico do pokojnine. Zgolj dejstvo, da so sicer dejansko izpolnili različne pogoje za upokojitev, ki jih določa sam zakon, pa še ne pomeni, da so navedeni zavarovanci v različnih položajih. Bistven položaj vseh je namreč enak, in sicer v tem, da so vsi izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Pravno naziranje in stališče, za katero se v obrazložitvi sodbe zavzema prvostopenjsko sodišče, je v nasprotju z ustavnim načelom enakosti. To skupaj z načelom pravne države in z načelom socialne države pomeni udejanjanje načela pravičnosti. Če se taka stanja obravnavajo različno, pa mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Načelo enakosti pomeni splošno prepoved arbitrarne oziroma samovoljne diskriminacije, kot prepoved samovoljnega neenakega obravnavanja. Načeloma je zakonodajalec tisti, ki odloča za katere dejanske stane ali katera življenjska razmerja naj se v pravnem pogledu obravnavajo enako ali neenako. Sklicuje se na prvi odstavek 50. člena Ustave in poudarja, da je pri tem pravica do pokojnine varovana tudi kot premoženjska pravica v okviru 33. člena Ustave Republike Slovenije kot pravica do zasebne lastnine, to pa velja tudi za 20 % pokojnino. S stališčem, da pravica do 20 % pokojnine ne pripada vsem zavarovancem, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, je prišlo do kršitve jedra pravice do 20 % pokojnine. Za pridobitev pravice do starostne pokojnine je treba izpolniti dva pogoja, pogoj starosti in pogoj dopolnjene pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Izjeme od pogojev, določenih v 27. in 29. členu so za določene skupine zavarovancev, ne samo za delavce policije, urejene v prehodnih in končnih določbah. ZPIZ-2 je za delavce policije te določil v 399. členu in hkrati izključil uporabo določb Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 66/98 s spremembami, v nadaljevanju: ZPol) glede dopolnjene starosti in pokojninske dobe. Res je, da sta pogoja milejša, kot pogoja, določena v 27. in 29. členu ZPIZ‑2, hkrati pa strožja kot sta določena v 87. členu ZPol. ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % zneska starostne pokojnine ne izključuje nobene skupine, ki ima pravico do starostne pokojnine. Prav tako ne določa, da lahko le zavarovanci, ki imajo pravico do starostne pokojnine na podlagi 27. in 29. člena, uveljavijo pravico do navedenega izplačila. Če bi ZPIZ-2 želel uvesti razdelitev med tiste, ki izpolnijo pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in tiste, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2, bi moral to izrecno določiti v samem besedilu zakona in navesti, da takšna pravica ne velja za vse zavarovance oziroma izrecno določiti, da to ne velja za tiste, ki se upokojijo pod ugodnejšimi pogoji iz 399. člena ZPIZ-2. Priglaša stroške pritožbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do kršitev Ustave Republike Slovenije.

5Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 7. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 3. 2016. S slednjo je zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v letu 2016 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine po splošnem predpisu.

6Med strankama ni sporno, da je tožnik pri tožencu vložil zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine dne 19. 2. 2016. Tedaj je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/2015, v nadaljevanju: ZPIZ-2B) in določba 39.a člena. Ta določa, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012 v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. člena tega zakona, če se zavarovanec za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

7Pogoje za starostno pokojnino ZPIZ-2 določa v 27. členu. Po tej določbi zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Skladno s petim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 je bila starost 60 let v letu 2016 za moške znižana na starost 59 let in 4 mesece ob hkratnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V 18. členu ZPIZ-2B pa je določeno, da se šteje, da zavarovanec, ki skupaj z dodano dobo iz drugega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona, vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe, brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena.

8Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik do dneva vložitve zahteve dopolnil 51 let in 7 mesecev starosti ter 38 let 5 mesecev in 19 dni pokojninske dobe. Od tega se je štelo 5 let in 10 mesecev zavarovalne dobe s povečanjem 12/16 v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 12. 2000. Nadalje je iz dokumentacije razvidno, da je bil tožnik od 1. 1. 2001 do 30. 12. 2015 vključen v dodatno pokojninsko zavarovanje.

9Po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2 je za leto 2016 določen splošni pogoj za upokojitev, če zavarovanec izpolnjuje starost 59 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 5 let in 10 mesecev, se skladno z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece lahko zniža za 5 let in 10 mesecev na račun benifikacije in sicer na starost 53 let in 6 mesecev. Takšne starosti pa tožnik ni dopolnil. Tožnik je na dan vložitve zahteve 19. 2. 2016 namreč dopolnil 51 let in 7 mesecev starosti. To pa pomeni, da tožnik na dan 19. 2. 2016 ne izpolnjuje enega izmed kumulativno zahtevanih pogojev za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za izplačilo 20 % pokojnine po prvega odstavku 39.a člena ZPIZ-2B.

10Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravica do 20 % starostne pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po ZPol v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine. Zato ne glede na to, ali tožnik za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 ob predpostavki, da je izpolnjen tudi pogoj statusa pooblaščene uradne osebe, to za odločitev glede izplačila 20 % starostne pokojnine ni odločilno. Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2, kot splošnem predpisu, ne more priznati.

11Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da je bilo v prvotnem besedilu tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % pokojnine določeno, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogoja za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vsaj do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. V citirani določbi prvotnega besedila 38. člena ZPIZ-2 posebni pogoj, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu, ni bil določen. Za razliko od prvotno od 1. 1. 2013 veljavne določbe 38. člena ZPIZ-2 pa je v 39.a členu ZPIZ-2B ta pogoj izrecno določen. Takšna določba tudi zasleduje namen, zaradi katerega je bilo prvotno besedilo 38. člena ZPIZ-2 glede izplačevanja 20 % pokojnine, spremenjeno. Kot izhaja iz obrazložitve k 7. členu ZPIZ-2B v Poročevalcu je možnost prejemanja 20 % pokojnine le v primeru upokojitve po splošnih predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa v primeru upokojitve po posebnih predpisih. To dodatno potrjuje spremenjeni osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 (18. člen ZPIZ-2B), ki priznanje zahtevane pravice izrecno pogojuje z izpolnjeno pokojninsko dobo, brez dodane dobe. Glede izpolnjevanja pogojev po splošnih predpisih za pridobitev pravice do starostne pokojnine in do izplačevanja 20 % pokojnine, je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v večih identičnih zadevah. Pri tem se je sklicevalo ne samo na namen, zaradi katerega je bila spremenjena prvotna določba 38. člena ZPIZ-2, ampak tudi na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. VIII Ips 138/2017, in sicer, da je pravica do 20 % izplačila starostne oziroma predčasne pokojnine po 39.a členu ZPIZ-2B vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne po posebnem predpisu.

12Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2 glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca na podlagi 81. člena ZDSS-1. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Hkrati je v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.