VSL Sklep II Cp 2136/2017

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne predlog predlagajoče stranke za razdružitev nepremičnine parc. št. 1348/4 k. o. ..., ID znak ...-1348/4-0 (I. tč. izreka), da so skice v prilogah od A8 do A10 ter A31 in A32, ki so jih nasprotni udeleženci prejeli skupaj s predlogom z dne 4. 1. 2016, in skica kleti v prilogi B5, ki sta jo predlagatelja prejela skupaj z odgovorom na predlog z dne 4. 5. 2016, sestavni del tega sklepa (II. tč. izreka) ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. tč. izreka).

2Pritožbo vlagata predlagatelja zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Zatrjujeta, da je dopusten njun predlog, da sodišče razdruži stanovanjsko hišo tako, da bo razdružitev podlaga za oblikovanje etažne lastnine torej, da bo sklep podlaga za izdajo geodetske odločbe o razdelitvi stavbe in da bodo solastniki po izdaji odločbe o razdružitvi lahko uredili medsebojne odnose s sporazumom. Pritožnika zatrjujeta, da sta po izvedenskem mnenju, da zemljišča ni mogoče deliti, ker bi z delitvijo nastale premajhne parcele, predlagala, da sodišče uredi medsebojne odnose v zvezi z uporabo zemljišča tako, da določi, kateri del zemljišča pripada predlagateljema. O tem predlogu se sodišče ni izjasnilo, kar pa je absolutna bistvena kršitev določb postopka. Zmotno je stališče, da mora biti zgradba v etažni lastnini, mogoče je razdružiti objekt v smislu uporabe do vzpostavitve etažne lastnine. Zatrjujeta, da je že izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke vsebovalo elaborat delitve, saj so bili v njem vsi potrebni podatki za delitev. Pritožba očita prvostopenjskemu sodišču tudi, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. ZPP, saj bi moralo sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva izpostaviti, da stanovanjske hiše ne more razdružiti brez elaborata izvedenca geodetske stroke in brez predloga pogodbe o medsebojnih razmerjih. Pritožnika zatrjujeta, da izvedenec ni odgovoril na vsa vprašanja, pomembna za odločitev glede uporabe zemljišča iz pripravljalne vloge z dne 4. 5. 2017 in da sta ugovarjala procesno kršitev zaradi neizvedbe dokaza z dopolnitvijo izvedenskega menja, zaslišanjem predlaganih prič, strank in izvedenca.

3Prvi trije nasprotni udeleženci so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev. Priglasili so stroške pritožbenega postopka. Četrti nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pomanjkljivo izvedlo postopek, storilo očitano kršitev načela odprtega sojenja ter ni odločilo oz. se opredelilo do vseh predlogov udeležencev tega nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za delitev solastnine na nepremičnini zato, ker predlagatelja nista predlagala postavitve izvedenca geodetske stroke in predložila predloga sporazuma iz 1. odst. 108. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri tem pa je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj predlagatelja ni opozorilo, da fizična delitev solastnine na nepremičnini ni mogoča drugače, kot s preoblikovanjem v etažno lastnino, s čimer ju je prikrajšalo za pravico do izjave.

6Materialnopravna naziranja pritožnikov so večinoma sicer zgrešena. Pritožba neutemeljeno očita sodišču, da vzpostavitev etažne lastnine v njihovem primeru ni obvezna in da bi moralo sodišče odločiti o tem, kaj v naravi pripada kateremu od solastnikov. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (1. odst. 105. čl. SPZ). Ker so udeleženci solastniki večstanovanjske hiše, je fizičen način delitve po naravi stvari (in tudi po ugotovitvah izvedenca) možen z vzpostavitvijo etažne lastnine. Če se torej nepremičnina deli fizično, kar je primarni način delitve, bi se delila v etažno lastnino.

7Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (1. odst. 107. čl. SPZ). Vendar lahko sodišče razdeli solastnino v etažno lastnino le na podlagi zahteve stranke (1. odst. 110. čl. SPZ).¹ Ker je oblikovanje etažne lastnine vzpostavitev posebne skupnosti, v kateri obstaja lastninska pravica na posameznih delih in solastnina na skupnih delih, v njeno oblikovanje solastnikov v postopku delitve solastnine na nepremičnini ni mogoče siliti. S tem bi izvotlili pomen pravice vsakega solastnika zahtevati delitev solastnine. Namen slednje je tudi, da solastnikov ni moč vzdrževati v solastninski skupnosti, če ne morejo doseči skupnega interesa glede stvari v solastnini, saj ta skupnost ni prisilna skupnost.² Z vzpostavitvijo etažne lastnine pa bi solastnina med solastniki na skupnih delih obstajala. Če se sodišče prepriča o tem, da fizična delitev stvari, na kateri obstoji solastnina, drugače kot z oblikovanjem etažne lastnine ni mogoča, mora v okviru materialnega procesnega vodstva na to udeležence opozoriti. Če fizična delitev (zaradi nasprotovanja solastnikov) ni mogoča (4. odst. 70. čl. SPZ) in če tudi ni drugačnega predloga (5. odst. 70. čl. SPZ), mora sodišče v postopku delitve stvari nadaljevati s civilno delitvijo (prodajo stvari). Predlagatelj ima v tem primeru še vedno možnost umakniti predlog za delitev solastnine na nepremičnini (23. čl. Zakona o nepravdnem postopku; ZNP), nasprotni udeleženci pa lahko postopek nadaljujejo (24. čl. ZNP).

8Sodišče prve stopnje je ob tem prezrlo tudi predlog v zvezi z uporabo zemljišča, ki sta ga predlagatelja podala po tem, ko je izvedenec navedel, da zemljišča ni mogoče deliti (list. št. 95, 112, 124). Pritožba sicer neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni odločilo o uporabi nepremičnine do vzpostavitve etažne lastnine glede celotne nepremičnine. Sodišče je tudi v nepravdnem postopku, ki je sicer manj formalen od pravdnega, vezano na predlog stranke toliko, da ne more odločiti o uporabi, če je stranka predlagala (le) delitev solastnine na nepremičnini. O načinu uporabe nepremičnine, če dogovor med solastniki o tem ni mogoč, odloči sodišče na predlog enega od solastnikov (112. čl. ZNP), ne more pa sodišče o tem odločiti brez predloga oz. kar sâmo v okviru predloga za delitev solastnine na nepremičnini.

9Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo v ponovno odločanje, saj ne bi bilo ustrezno, da bi v tako pomembnem delu pritožbeno sodišče nadomestilo oz. dopolnilo postopek pred sodiščem prve stopnje (3. tč. 365. čl. in 1. odst. 354. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

10V ponovljenem postopku naj prvostopenjsko sodišče ugotovi, ali želijo solastniki ostati v skupnosti, saj drugačna fizična delitev nepremičnine kot z vzpostavitvijo etažne lastnine ni mogoča, sicer pa naj nadaljuje postopek z drugimi načini delitve po 70. čl. SPZ. Če bo prišlo do umika oz. do domneve umika, sodišče postopek ustavi (in ne zavrne predloga). Sodišče mora v ponovljenem postopku odločiti o vseh predlogih strank. Odločitev mora biti obrazložena tako, da jo bo moč preizkusiti.

11Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP.

¹ Glej M. Juhart, Stvarnopravni zakonik (SPZ) (neuradno prečiščeno besedilo), s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 664.
² Glej M. Juhart, Stvarnopravni zakonik (SPZ) (neuradno prečiščeno besedilo), s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 443 in 447.