VSL Sklep I Cp 95/2018

I. Pritožbam se ugodi in se sklepi razveljavijo.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Tožniki so vložili tožbo, v kateri s primarnim tožbenim zahtevkom vsak tožnik zahteva od prvo tožene stranke plačilo posameznega denarnega zneska, enake zneske pa zahtevajo od drugo tožene stranke s podrednim tožbenim zahtevkom. Vložili so tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa so predlagali, da sodišče prekine postopek glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanimi sklepi predloge tožnikov za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, ker pritožniki niso predložili podatkov in izjav, kot jih je sodišče od njih zahtevalo s sklepom z dne 27. 9. 2017.

3Pritožniki v pritožbah izpodbijajo sklepe iz vsebinsko enakih razlogov. Navajajo, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, na podlagi katere bi moralo postopek prekiniti¹. Sodišče je s tem storilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, ker je odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, čeprav bi moralo postopek prekiniti. Tožniki so že v tožbi pojasnili razloge, zaradi katerih je treba postopek prekiniti, sodišče prve stopnje pa o tem predlogu ni odločalo.

4Pritožbe so utemeljene.

5Višje sodišče v Ljubljani je že odločalo o pritožbah v podobnih pravdnih zadevah², kjer so (sicer drugi) tožniki s primarnim zahtevkom zahtevali plačilo od prvo tožene stranke na isti pravni podlagi, v tožbi pa tudi predlagali, da sodišče prekine postopek in da se jih oprosti plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je s sklepi njihove predloge za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo oziroma zavrnilo, o predlogu za prekinitev postopka pa ni odločilo. V vseh citiranih zadevah je Višje sodišče v Ljubljani pritožbam tožnikov ugodilo, sklepe razveljavilo in sodišču prve stopnje dalo navodilo, da prekinejo postopke. Pritožbeno sodišče sprejema razloge iz teh sklepov. V nadaljevanju zato povzema iz sklepa VSL I Cp 2442/2017 razloge, zaradi katerih je pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru ugodilo pritožbam in sklepe sodišča prve stopnje razveljavilo ter sodišču prve stopnje naložilo, da prekine postopek do odprave protiustavnosti 350.a člena Zakona o bančništvu³ v zvezi z 265. členom Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank⁴.

6Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo protiustavnost 350.a člena ZBan-1 in 265. člena ZRPPB (1. in 2. točka izreka), saj zaradi odsotnosti procesnih pravil, ki bi upoštevala šibkejši procesni položaj imetnikov kvalificiranih pravic v odškodninskih pravdah, slednjim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo. Državnemu zboru je naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v šestih mesecih po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (3. točka izreka), hkrati pa je odločilo, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinejo (4. točka izreka). Četrta točka odločbe Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 na podlagi 40. člena Zakona o ustavnem sodišču predstavlja zakonsko podlago, na podlagi katere se postopki po prvem odstavku 350.a člena ZBan-1 prekinejo do sprejema ureditve, ki bo imetnikom izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic zagotovila učinkovito sodno varstvo. Ker je bila v konkretni zadevi tožba vložena po sprejemu in objavi odločbe Ustavnega sodišča, je postopek prekinjen z dnem vložitve tožbe.

7VSL je v sklepu I Cp 2442/2017 še pojasnilo, da je Ustavno sodišče postopke prekinilo zaradi zagotovitve, da se bodo že vložene in v prihodnosti (a pred uveljavitvijo nove ustavnoskladne ureditve) vložene odškodninske tožbe že od začetka, za vse imetnike kvalificiranih pravic obravnavale pod novimi, ustavno skladnimi pogoji, ki jih mora zakonodajalec šele doreči (132. točka obrazložitve). Ustavno sodišče Državnemu zboru ni naložilo, da mora nova ureditev vsebovati specialno pravilo o plačilu sodnih taks, vendar to zakonodajalcu ne preprečuje, da posebej in mimo določb ZST-1 uredi tudi ta vidik procesnega položaja imetnikov kvalificiranih pravic. To pa pomeni, da je kršitev drugega odstavka 207. člena ZPP lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov, zato so ti obremenjeni z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).

8Sodišče prve stopnje je sklepe izdalo med prekinitvijo postopka, kar predstavlja kršitev drugega odstavka 207. člena Zakona o pravdnem postopku⁵, ki sodišču v času prekinitve postopka prepoveduje opravljanje pravdnih dejanj.

9Pritožbeno sodišče je zato pritožbam ugodilo in izpodbijane sklepe razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo postopek prekiniti in z nadaljevanjem obravnavanja zadeve počakati do odprave protiustavnosti 350.a člena ZBan-1 v zvezi s 265. členom ZRPPB. Sodišče bo o podrednem tožbenem zahtevku lahko odločalo šele, če bo primarni tožbeni zahtevek zavrnjen. Šele po sprejemu ureditve, ki bo celovito uredila sodno varstvo imetnikom izbrisanih ali konvertiranih kvalificiranih pravic v odškodninskih pravdah zoper prvo toženo stranko, bo mogoče odločiti obveznosti tožnikov, da plačajo sodne takse, vključno s presojo ustavnosti zakona, na katerem bo njihova obveznost temeljila. Pritožbeno sodišče se zato zaenkrat ne opredeljuje do pritožbenih navedb o protiustavnosti 11., 16. in 21. člena ZST-1.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

¹ Tožniki v pritožbah podrobno povzemajo odločbo Ustavnega sodišča in podrobno navajajo razloge, zaradi katerih bi sodišče prve stopnje moralo prekiniti postopek in zaradi katerih sodišče ne bi smelo odločati o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
² Glej sklepe VSL: I Cp 2442/2017, I Cp 2599/2017 in I Cp 2726/2017.
³ V nadaljevanju ZBan-1.
⁴ V nadaljevanju ZRPPB.
⁵ V nadaljevanju ZPP.