VSL Sklep II Cp 2932/2017

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v zvezi s pravnomočnim sklepom o dedovanju II D 654/1996 z dne 15. 4. 2015 sklenilo, da je glede zapuščine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo, nujni dedič zapustničin sin J. S., ki za poplačilo nujnega deleža prejme nepremičnine v k. o. ..., in sicer parcele 32/1, 626/10, 561/1, 564/5, 565/9 ter 565/12.

2Zoper navedeni sklep se je pritožila dedinja M. N., ki zaradi zmotne uporabe materialnega prava predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Poudarja, da je predmet dedovanja zaščitena kmetija. Nujni dedič lahko samo izjemoma iz upravičenih razlogov deduje zemljišče ali druge nepremičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Odločitev sodišča prve stopnje je arbitrarna in nedopustna, saj sodišče nima prostega preudarka, niti strokovnega znanja, da bi lahko samo odločalo o tem, katere posamezne nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo. To bi lahko ugotovilo le z ustreznimi poizvedbami pri upravnih organih in z izvedencem kmetijske stroke. Dedinja ni prejela odgovora Upravne enote ..., na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, zato se o njegovi vsebini ne more izjaviti. Poleg tega bi sodišče pri obračunu dednih deležev moralo upoštevati darila, ki jih je prejel nujni dedič. Upoštevati bi moralo tudi vrednost nepremičnin parc. št. 32/6 in parc. št. 32/5, obe k. o. ..., kjer sta prej stala stanovanjska hiša oziroma gospodarsko poslopje, ki ju je nujni dedič za svoje potrebe podrl.

3Nujni dedič v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je znova odločalo o tem, ali nujnemu dediču v zvezi z dedovanjem tistega dela zapuščine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo, pripada le denarna vrednost nujnega deleža, ali pa lahko za poplačilo prejme posamezne nepremičnine. Za odgovor na navedeno vprašanje je izbralo ustrezno materialnopravno podlago, namreč določilo četrtega odstavka 15. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki ga je tudi pravilno uporabilo. Po dopolnitvi dokaznega postopka z izvedencem in cenilcem za kmetijska zemljišča se je lahko zanesljivo prepričalo, da zemljišča, ki jih je dodelilo nujnemu dediču, niso pomembna za zaščiteno kmetijo; da zaradi njihove izločitve ne bo znatno prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije, pa je potrdila tudi pristojna upravna enota.

6Pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep arbitraren, je torej brez podlage. Tudi pravica dedinje do obravnavanja v postopku ni bila kršena, čeprav ji sodišče ni vročilo odgovora Upravne enote v ... z dne 16. 6. 2017, ki ga je pridobilo po zaključku zapuščinske obravnave. Dedinja vročitve tega listinskega dokaza niti ni zahtevala. Predvsem pa je sodišče prve stopnje vsebino navedenega potrdila povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pritožnica bi se torej o tem dokazu lahko izrekla vsaj v pritožbi, pa tega ni storila, prav tako ni opredeljeno uveljavljala morebitne procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD).

7Pritožba ne oporeka dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje. Pritožbena trditev, da sodišče ni upoštevalo daril, ki jih je prejel nujni dedič, pa je nekonkretizirana in tudi neutemeljena. Vrednost spornih nepremičnin parc. št. 32/6 in 32/5, obe k. o. ..., je bila namreč ocenjena že v prejšnjem postopku s sodelovanjem izvedenke in cenilke za kmetijska in gradbena zemljišča E. M. Sodišče prve stopnje je njene ugotovitve pravilno upoštevalo pri izračunu višine nujnega deleža. Pritožbena graja ocenjene vrednosti nepremičnin je bila že s prejšnjim sklepom pritožbenega sodišča (II Cp 2258/2015 z dne 23. 9. 2015) zavrnjena kot neutemeljena. Dedinja v sedanji pritožbi ne navaja nobene nove tehtne okoliščine, ki bi omogočala drugačno presojo.

8Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani. Izpodbijani sklep je v dejanskem in pravnem pogledu pravilen, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep potrdilo.

9Pritožbeni stroški niso bili priglašeni. Za odločitev o skupnih stroških ponovljenega postopka, ki jo terja nujni dedič v odgovoru na pritožbo, pa je pristojno sodišče prve stopnje.