VSL Sodba II Kp 15326/2015

I. Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se zoper obtoženega A. A. (...)

na podlagi 1. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

zavrne obtožba,

da je v družinski skupnosti z drugim grdo in ponižujoče ravnal, ga pretepal, mu grozil z neposrednim napadom na življenje in telo in ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic v skupnosti spravljal v podrejen položaj s tem, ko je v času od leta 2009 do 26. 5. 2014 na naslovu B. pogosto zmerjal svojo izvenzakonsko partnerico C. C. z žaljivimi izrazi, "kurba", nad njo pogosto izvajal psihično nasilje tako, da ji je grozil, da jo bo ubil, ji pri tem dejal "pazi se me ponoči", enkrat mesečno metal različne predmete ob stene in sicer daljince, stole, enkrat je razbil računalnik ter si enkrat hotel odrezati prst pred C. C., zaradi česar jo je bilo zelo strah, jo nadziral tako, da se je vtikal v njeno delo tako, da ničesar ni smela sama storiti, zaradi česar se je počutila zavrženo in nesposobno, jo nadziral pri porabi denarja, fizično nasilje nad njo izvajal tako, da jo je točno neugotovljenega dne v letu 2012 in 2013 z rokami tepel po telesu in glavi ter jo tako z opisanimi ravnanji v skupnosti spravljal v podrejen položaj,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nasilje v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.

II. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter nagrada in potrebni izdatki njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo VIII K 15326/2015 z dne 5. 7. 2016 obtoženega A. A. na podlagi 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 na škodo C. C. ter na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da mora oškodovanka kot tožilka povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženega ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3Pritožbeno sodišče je ob odločanju o pritožbi sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo po uradni dolžnosti, ko je opravilo preizkus sodbe po uradni dolžnosti, kar ji narekuje določba 383. člena ZKP. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ko je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca. Na naroku za glavno obravnavo dne 5. 7. 2016 je namreč državna tožilka umaknila obtožbo zoper obtoženca, na naroku navzoč odvetniški kandidat Č. Č. za odvetnika D. D., ki je zatrjeval, da je pooblaščenec oškodovanke, pa je prevzel pregon, ne da bi sodišču predložil pooblastilo oškodovanke. Pooblastilo bi moralo biti izkazano, saj bi šele takrat lahko predsednica senata upoštevala kot relevantno izjavo odvetniškega kandidata za prevzem pregona, tako pa je ugotoviti, da je bil odvetniški kandidat Č. Č. na naroku za glavno obravnavo zgolj javnost¹, saj se s potrebnim pooblastilom oškodovanke nikoli ni izkazal², celo nasprotno - oškodovanka je v svoji pisni izjavi z dne 6. 7. 2016 izrecno izjavila, da odvetnik D. D. ni imel pooblastila za opredeljevanje v njenem imenu, zlasti pa ne za prevzem pregona. Tako torej pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na odsotnost oškodovanke z naroka za glavno obravnavo dne 5. 7. 2016 in glede na to, da odvetniški kandidat ni imel pooblastila oškodovanke, šteti, da na naroku za glavno obravnavo tedaj, ko je državna tožilka umaknila obtožbo, oškodovanka ni bila navzoča, bila pa je na glavno obravnavo pravilno vabljena in svojega izostanka tudi ni opravičila.

4Zato je upoštevaje določbo prvega odstavka 61. člena ZKP šteti, da oškodovanka pregona ni prevzela, kar posledično pomeni, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo določbe ZKP in štelo, da je šlo za prevzem pregona ter nato obtoženca oprostilo, ko bi glede na umik obtožbe in okoliščino, da do prevzema pregona zaradi neobstoja pooblastilnega razmerja ni prišlo, moralo razglasiti zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je s tem storilo absolutno bistveno kršitev po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP³, zato je sodišče druge stopnje sodbeni izrek spremenilo in obtožbo zoper obtoženca na podlagi 1. točke 357. člena ZKP zavrnilo.

5Glede na to, da je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo, pa je odločilo tudi glede stroškov tega kazenskega postopka ter na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter nagrada in potrebni izdatki njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

6Pritožbeno sodišče se do pritožbenih navedb tudi ni opredeljevalo, saj so zaradi sprejete odločitve le-te postale brezpredmetne.

¹ smiselno enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 15326/2015 z dne 21. 2. 2017
² v spisu se nahaja le pooblastilo oškodovanke odvetniku D. D. za dejanja po 12. 7. 2016
³ kršitev predpisov kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca