VSL Sklep Cst 112/2018

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji nepremičnin ID znak ..., ID znak ... in ID znak ... tako, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje tega premoženja na podlagi neposrednih pogajanj.

2Zoper sklep je vložil upnik ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pritožbo in jo predložilo v reševanje višjemu sodišču. Upnik je v ugovoru navedel, da ga vlaga zaradi nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Podal je mnenje, da je prodaja na javni dražbi edini način prodaje, kjer je onemogočena zloraba in izigravanje upnikov. Višjemu sodišču je predlagal, da na podlagi utemeljenega dolžnikovega ugovora izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter prvostopnemu organu naloži izdajo sklepa o prodaji predmetnega premoženja z "javno dražbo" ali ponovitev prodaje na podlagi že veljavnega sklepa o prodaji z javno dražbo, uvede nadzor nad delom upravitelja in predlaga Zbornici upraviteljev uvedbo disciplinskega postopka zoper upravitelja ter v predmetnem stečajnem postopku razreši upravitelja in imenuje novega upravitelja.

3Upravitelj je na ugovor odgovoril, da ni utemeljen.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma višje sodišče (sodišče druge stopnje, oziroma pritožbeno sodišče) pojasnjuje, da je pristojno odločati le o pritožbah zoper sklepe, ki jih je v stečajnem postopku izdalo sodišče prve stopnje (tretji odstavek 128. člena ZFPPIPP). Zato predlogov, ki jih je upnik v ugovoru naslovil na Višje sodišče v Ljubljani in se ne nanašajo na izpodbijani sklep, pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

6Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom o prodaji - dodatni z dne 8. 7. 2014 (r. številka 124) odločilo, da se premoženje, ki je predmet upraviteljevega predloga, proda na javi dražbi z izklicno ceno 260.267,77 EUR. Dražitelj je na dražbi uspel, vendar pogodba o prodaji ni bila sklenjena (zaradi neizdanega soglasja sodišča k prodaji se je v skladu z določbo prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP uresničil razvezni pogoj). Upnikove trditve, da je bila ob takem dejanskem stanju javna dražba uspešna, so zmotne. Uspešna bi bila, če bi bila na podlagi javne dražbe sklenjena prodajna pogodba, če bi kupec plačal kupnino in postal lastnik nepremičnin.

7Če je bila javna dražba za prodajo posameznega premoženja na podlagi prvega sklepa o prodaji neuspešna, lahko sodišče s sklepom o prodaji bodisi ponovno odloči, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe in določi enako ali pa nižjo izklicno ceno, lahko pa izbere tudi drug način prodaje, to je zavezujoče zbiranje ponudb ali pa nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj (2. točka četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP). Na podlagi več neuspešno izvedenih javnih dražb na podlagi dodatnih sklepov o prodaji spornega premoženja se je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru na upraviteljev predlog (r. 190) tudi v ponovljenem postopku odločilo¹ za nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, z obrazložitvijo, da ocenjuje, da je ta način prodaje najprimernejši za vrsto premoženja, ki je predmet prodaje. Pri tem ni zmotno uporabilo določbe četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP, na katero je oprlo odločitev², drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

8Zmotno je stališče pritožnika, da lahko sodišče določi kot način prodaje nezavezujoče zbiranje ponudb le v primeru, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti. V primeru iz 2. točke četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP odloči sodišče, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, če prodaja z javno dražbo ali z zbiranjem zavezujočih ponudb ni bila uspešna. To pomeni, da je sodišče o izklicni ali izhodiščni ceni že odločalo (drugi odstavek 331. člena ZFPPIPP), v primeru iz 328. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje pritožnik, pa upravitelj šele zbira informacije za presojo najugodnejših pogojev prodaje. Če se neposredna pogajanja izkažejo za uspešna, je za določitev cene v prodajni pogodbi relevantna določba četrtega odstavka 332. člena ZFPPIPP, v skladu s katero je lahko v pogodbi določena cena v znesku, ki ni nižji od polovice vrednosti premoženja na podlagi ocenjene likvidacijske vrednosti; nižja od te pa je lahko le, če s tako ceno soglaša upniški odbor. Navedeno zakonsko določbo o ceni mora sodišče upoštevati pri izdaji soglasja k sklenjeni prodajni pogodbi (četrti odstavek 341. člena ZFPPIPP). O pridobljenih ponudbah in izvedenih pogajanjih s ponudniki mora upravitelj, v kolikor z najugodnejšim ponudnikom sklene pogodbo, sodišču ob zahtevi za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe predložiti poročilo o ponudbah, ki jih je prejel na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb, in o poteku pogajanj s ponudniki (3. točka tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP). Navedene zakonske določbe ne potrjujejo neutemeljenih stališč upnika oziroma zainteresiranega kupca za nakup spornih nepremičnin, da je upravitelj predlagal tak način prodaje, ki mu omogoča prodajo vnaprej znanemu ponudniku.

9Pritožbeno sodišče je glede na navedeno presodilo, da upnik ni uspel uveljaviti nobenega od pritožbenih razlogov, na katere se je skliceval, prav tako pa tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Enako kot s sklepom o prodaji-šesti St ... z dne 3. 12. 2015, ki je bil s sklepom VSL Cst 72/2016 z dne 9. 2. 2016 na pritožbo istega upnika razveljavljen, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.
² V obrazložitvi se sicer sklicuje na tretji odstavek 331. člena ZFPPIPP, ki pa je s spremembo ZFPPIPP-F postal četrti odstavek 331. člena.