VSC Sklep PRp 19/2018

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva temu sodišču v ponovljen postopek.

1Prvostopno sodišče je v hitrem postopku o prekršku zahtevi za sodno varstvo (ZSV) uvodoma imenovane storilke ugodilo tako, da je odločbo o prekršku prekrškovnega organa Postaje prometne policije št. ... z dne 18. 4. 2017 tako spremenilo, da je postopek o prekršku zoper storilko zaradi vseh treh v uvodu navedenih prekrškov ustavilo zaradi nedokazanosti (5. točka prvega odstavka člena 136 Zakona o prekrških - ZP-1), s stroški tako ustavljenega postopka pa obremenilo proračun.

2S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. točka člena 154. ZP-1) in predlaga, da se pritožbi ugodi in se napadena sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v ponovljen postopek.

3Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja relevantna dejstva:

- 9. 3. 2017 je bil v cestnem prometu kontroliran voznik S. I. sicer takrat še zaposlen pri storilki na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi kot polagalec keramičnih ploščic, ko je vozil tovorno vozilo, last storilke, pri čemer se je ugotovilo, da je bila presežena osna obremenitev druge zadnje osi tovornega vozila (točka I/1.), prav tako pa skupna dovoljena masa tovornega vozila, istočasno pa še, da na tovornem prostoru tovornega vozila prevažan tovor (odpadni beton, kopalna kad, lesene deske in cev) ni bil pritrjen in naložen v skladu s podzakonskim aktom o pritrjevanju tovora v cestnem prometu

- voznik S. I. je na kraju samem prejel s strani prekrškovnega organa plačilni nalog (PN) št. ... zaradi storitve istovrstnih prekrškov z izrekom skupne globe v višini 920,00 EUR, prav tako pa je na kraju samem bil zaslišan v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z dejstvi in okoliščinami storitve vseh treh prekrškov

- prekrškovni organ je nato 14. 3. 2017 poslal storilki (pravni osebi) poziv o izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah prekrška, čemur je sledila izjava storilke z dne 22. 3. 2017, v kateri je navajala, da je sicer kritičnega dne S. I. vozil vozilo, last storilke, vendar pa tega dne ni bil v svojstvu odgovorne osebe pravne osebe, ker je bil do vključno 10. 3. 2017 na koriščenju letnega dopusta, bila pa mu je v tem času dovoljena uporaba navedenega tovornega vozila za odvoz materiala, ki ga je potreboval (nasutje dovozne ceste), S. I. pa naj bi se v mesecu aprilu 2017 upokojil

- prekrškovni organ je dne 18. 4. 2017 izdal odločbo opr. št. ... , s katero je spoznal pravno osebo za odgovorno storitve vseh treh navedenih prekrškov in ji izrekel enotno globo v višini 7.000,00 EUR, čemur je sledila vložena zahteva za sodno varstvo (ZSV) s strani storilke, o utemeljenosti katere je odločilo prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo, s katero se prekrškovni organ ne strinja.

4Prvostopno sodišče je po prejemu vložene ZSV v skladu z določbo četrtega odstavka člena 65 ZP-1 dopolnilo dokazni postopek, katerega je sicer izvedel že prekrškovni organ, se opredelilo do listinskih dokazov, ki jih je predložila obramba, neposredno je zaslišalo voznika S. I. medtem ko zakonitega zastopnika pravne osebe, ki na zaslišanje ni pristopil, ni zaslišalo. Pravilno je razlogovalo, kdaj je pravna (člen 14 ZP-1) odgovorna za storitev prekrška, ki ga stori druga oseba in obrazložilo, da je le-ta podana takrat, ko gre za storitev prekrška, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali pa za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Torej gre v takih primerih za odgovornost pravne osebe za ravnanje drugega, torej neposrednega storilca, ki je lahko le fizična oseba, v konkretnem primeru je bil to S. I. Glede na vsebino ZSV je presojalo, ali so navedbe pravne osebe takšne narave, da se je pravna oseba v konkretnem primeru lahko razbremenila svoje odgovornosti za storitev vseh treh očitanih prekrškov, torej, ali je zadostno izkazala, da je bil prekršek s strani neposrednega storilca storjen bodisi s kršenjem navodil oziroma pravil pravne osebe, kot tudi, da je v okviru dolžnega nadzorstva pravna oseba kot storilka izvedla vse tiste ukrepe, da do storitve prekrška ne bi prišlo. Sprejelo je trditve storilke, da S. I. v kritičnem času, ko je bil voznik in je prišlo do storitve vseh treh prekrškov ni bil v svojstvu odgovorne osebe pravne osebe, saj je bil na letnem dopustu in je opravljal prevoz, sicer z vozilom kot storilke, vendar za lastne potrebe, kar je obrazložilo s tem, da je S. I. bil tudi izdan PN, na podlagi katerega je tudi poravnal globo. Zato je posledično v skladu s 5. točko prvega odstavka člena 136 ZP-1 postopek o prekršku zoper storilko kot pravno osebo ustavilo zaradi nedokazanosti.

5Taki odločitvi nasprotuje prekrškovni organ in v pretežnem delu in v pretežnem delu svojih navedb sicer povzema potek postopka že pred prekrškovnim organom in vsebino vlog storilke ter odločbe prekrškovnega organa, kar so dejstva in okoliščine v zvezi s storitvijo prekrška in se nanašajo na dejansko stanje, oporekanje kateremu pa je sicer nedopusten pritožbeni razlog (tretji odstavek člena 66 ZP-1).

6V okviru pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku pa pritožba utemeljeno nasprotuje dokazni oceni prvega sodišča glede izpovedi priče in voznika S. I. in trdi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izjave te priče, dane policistom 9. 3. 2017 neposredno po dogodku na kraju samem, ko ni bilo nobenega dvoma, da je voznik S. I. tega dne odvažal odpadni material, ki je nastal pri renoviranju kopalnice pri stranki v ..., torej pri izvajanju dejavnosti pravne osebe, odvoz pa sta opravila skupaj s kolegom A. B. in po naročilu direktorja storilke, A. N. V tem delu je pritožba utemeljena.

7Prvo sodišče je tako, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, dokazni postopek dopolnjevalo z zaslišanjem priče - voznika S. I., kateremu je sicer ob zaslišanju predočilo njegovo povsem nasprotno izjavo, dano neposredno po dogodku policistom 9. 3. 2017, čemur sicer zaslišani ni oporekal, obrazložil pa je, da je bila taka izjava izraz strahu glede morebitnega zasega vozila. Takšna njegova izpoved, ki v tem delu tudi ni povsem povzeta v izpodbijano sodbo, je bila s strani prvega sodišča ocenjena za verodostojno, čeprav slednjega sodišče ni substancirano obrazložilo, zato ima pritožba prav, da je taka dokazna ocena pavšalna. V primeru namreč, ko sodišče v hitrem postopku o prekršku dopolnjuje dokazni postopek po pravilih rednega postopka, je zavezano (prvi odstavek člena 68 ZP-1) enako skrbno raziskati tako dejstva in okoliščine, ki storilca obremenjujejo, kot tudi tista, ki so mu v korist. To pomeni, da mora ravnati v skladu z načelom materialne resnice. Vendar pa je izveden postopek, kot utemeljeno problematizira pritožba pokazal, da je sodišče dalo večji poudarek razbremenilnim okoliščinam, čeprav je imelo možnost in dolžnost preveriti status S. I. v kritičnem času še z izvedbo drugih dokazov, kot je npr. zaslišanje njegovega sodelavca A. B., ki je skupaj z S. I., ki naj bi bil celo na dopustu, renoviral kopalnico in bil tako prisoten tudi pri odvozu odpadnega materiala, prav tako pa z zaslišanjem zakonitega zastopnika storilke. Dokazna ocena slehernega dokaza, ki se izvaja v postopku o prekršku, mora biti namreč napolnjena z vsebino, torej s pogledom in ovrednotenjem konkretnega dokaza s strani sodišča, torej z obrazložitvijo, zakaj je izpoved določene priče (ne)verodostojna, ne zadostuje pa le zapis, da sodišče v izpoved določene priče ne dvomi, kot to izhaja iz dokazne ocene prvega sodišča. Zato ima pritožba prav, da bi sodišče moralo bolj kritično analizirati izjavo S. I., dano neposredno po dogodku in jo primerjati z izpovedjo v tem postopku, zlasti v svojstvu, da naj bi tega dne A. B. in S. I. skupaj renovirala kopalnico, dopust pa je koristil le S. I., za kar je storilka sicer predložila ustrezna dokazila, v katera sodišče prav tako ni podvomilo.

8Ker je torej v dokazni oceni pred sodiščem prve stopnje izvedenih dokazov izostala skrbna opredelitev tudi do za storilko obremenilnih dejstev in okoliščin v zvezi z očitanimi prekrški, zlasti do tistih, ki izhajajo iz izjave S. I. na kraju samem, kot to utemeljeno uveljavlja pritožba, se je prvemu sodišču tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v povezavi s prvim odstavkom člena 68 ZP-1, kar je vplivalo na zakonitost sprejete odločitve, ki je pritožbeno problematizirana, zato je bilo potrebno tako odločitev na podlagi zakonskega pooblastila iz osmega odstavka člena 163 ZP-1 razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v ponovljen postopek, saj bo glede na naravo stvari in okoliščine primera prvostopno sodišče lažje izvedlo dopolnitev dokaznega postopka.

9V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče ob doslednem upoštevanju določbe prvega odstavka člena 68 ZP-1 ponoviti vse doslej izvedene dokaze, po potrebi pa dokazni postopek dopolniti in s pravo mero kritičnosti znova celovito oceniti vse dokaze, zlasti pa izpoved priča S. I., ki je v postopku pred sodiščem, zavezan k izpovedi po resnici(!) izpovedal obratno, kot izhaja iz njegove izjave, dane policistom na zapisnik neposredno po dogodku 9. 3. 2017 in v tem svojstvu po potrebi zaslišati še takrat prisotnega A. B. in policista, ki je tako izjavo, ki jo je voznik S. I. na kraju podpisal, tudi sestavil. Le skrbna, kritična in vsestranska dokazna ocena bo lahko v ponovljenem postopku podlaga za vnovično presojo utemeljenosti vložene ZSV s strani storilke, ki svoje ekskulpacijske razloge gradi na spremenjeni izjavi priče S. I. glede njegovega statusa v času storitve vseh treh očitanih prekrškov.