UPRS Sodba II U 562/2017-9

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1295/2017-4 z dne 23. 11. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku I P 623/2017 in sicer za sestavo odgovora na tožbo in za zastopanje po odvetniku. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila prošnja tožnika nepopolna, saj ni predložil vseh listin oziroma ni sporočil vseh podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato ga je s pozivom z dne 23. 10. 2017 pozvalo, katere podatke naj sporoči oziroma katera dokazila naj predloži v roku 8 dni. Navedeni poziv je bil tožniku vročen v skladu z določbo 87. člena ZUP. Na podlagi fikcije vročitve se šteje, da je bil poziv tožniku vročen 9. 11. 2017, rok za dopolnitev prošnje pa je potekel 17. 11. 2017. Ker prosilec v navedenem roku prošnje ni dopolnil, je tožena stranka njegovo vlogo v skladu z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgla kot nepopolno.

2Tožnik v tožbi ugovarja, da poziva za dopolnitev vloge ni prejel, ker mu neznane osebe odtujujejo pošto. Ne glede na to pa meni, da tožena stranka njegove prošnje ne more zavreči na način, kot je to storila z izpodbijanim sklepom, saj je sklep brez konkretne obrazložitve, zakaj bi naj bila njegova vloga nepopolna. Prepričan je, da je bila vloga popolna in bi jo lahko sodišče vsebinsko obravnavalo. Ker pa je tožena stranka naredila drugačen zaključek, bi morala ta zaključek substancirati in v izpodbijanem sklepu obrazložiti oziroma konkretno navesti, katerih listin tožnik svoji vlogi ni priložil oziroma katerih podatkov vloga ne vsebuje. S tem bi namreč bilo tožniku omogočeno, da lahko odločitev tožene stranke vsebinsko izpodbija. To velja tudi v primeru, če bi sicer poziv vseboval konkretne navedbe, zakaj je prošnja nepopolna. Vsebino obrazložitve določa 214. člen ZUP, izpodbijani sklep pa takšne obrazložitve očitno nima, zato ga ni mogoče preizkusiti, kar pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Sicer pa je tudi odločba materialno pravno nepravilna. Tožniku bi namreč morala biti dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč, saj bi sicer zamudil 30 dnevni rok za vložitev odgovora na tožbo ter bi zato prišlo do izdaje zamudne sodbe. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je za presojo pomembna le ugotovitev, ali je stranka vlogo dopolnila v postavljenem roku ali ne. Glede navedenega je izpodbijani sklep o zavrženju dovolj obrazložen, s tem ko vsebuje navedbe, da je bila vloga nepopolna ter da je bil tožnik pozvan na dopolnitev vloge v postavljenem roku. Za izdajo procesnega sklepa je tako nerelevantno, v čem je bila vloga tožnika pomanjkljiva, ampak je pomembna zgolj ugotovitev, da tožnik vloge ni pravočasno dopolnil. Zakaj je bila vloga nepopolna, pa je razvidno iz poziva z dne 23. 10. 2017, na katerega se v izpodbijanem sklepu sklicuje tudi tožena stranka. Stališče, da bi morala tožena stranka izdati odločbo o nujni brezplačni pravni pomoči brez pozivanja, pa velja le za preverjanje izpolnjevanja finančnega pogoja, ne pa glede izpolnjevanja objektivnega pogoja. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4Tožba je utemeljena.

5Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in se pri tem oprla na določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, ki se uporablja v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči glede vprašanj, ki jih Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ne ureja drugače (člen 34). Po tej določbi organ vlogo, če stranka njene pomanjkljivosti ne odpravi v roku, s sklepom zavrže. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.

6V skladu z določbo 228. člena ZUP mora biti sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi. Vsebino obrazložitve pa določa 214. člen ZUP in sicer mora obrazložitev med drugim obsegati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto, ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku.

7Sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijani sklep takšnih razlogov nima, zato je sklep nezakonit že iz tega razloga. Če namreč odločba oziroma sklep obrazložitve, kot jo določa 214. člen ZUP nima, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, sodišče pa iz istega razloga odločbe tudi ne more preizkusiti.

8Sodišče kot zmotno zavrača stališče tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je v konkretnem primeru pomembna le ugotovitev in obrazložitev, ali je stranka vlogo dopolnila v postavljenem roku ali ne. Del dejanskega stanja je namreč tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Takšne obrazložitve ne nadomešča vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo kako naj vlogo popravi oziroma dopolni. Sklep o zavrženju nepopolne vloge pa pomeni procesno odločitev organa, ki pa jo mora ta v skladu z 228. členom ZUP obrazložiti, pri čemer mora imeti obrazložitev vsebino v skladu z določbo 214. člena ZUP.

9Ker so bila v obravnavanem primeru pri odločanju bistveno kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem naj tožena stranka, ob upoštevanju stališča sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. Pri tem pa sodišče pojasnjuje, da stališče tožnika, da bi mu morala tožena stranka odobriti nujno brezplačno pravno pomoč v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP brez pozivanja na dopolnitev prošnje, ni pravilno, saj se to nanaša le na vprašanje izpolnjevanja materialnega položaja prosilca, ne pa tudi na presojo objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Navedeni pogoj mora biti izkazan tudi v primerih, ko gre za dejanje, ki je vezano na rok.

10Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.