VSL Sklep I Ip 126/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka delno razveljavi v delu, v katerem je sodišče zavrnilo ugovor glede parcele ID znak 001 ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sicer se pritožba zavrne in sklep v nerazveljavljenem delu 2. točke in 4. točki izreka potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nov sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in izvršbo ustavilo na nepremičninah ID znak 002, 003 in 004 (1. točka izreka sklepa), v preostalem ugovor dolžnika zavrnilo (2. točka izreka sklepa), sklenilo, da se v zemljiški knjigi pri v 1. točki izreka navedenih nepremičninah izbriše zaznamba sklepa o izvršbi (3. točka izreka sklepa), odločilo, da dolžnik sam nosi stroške ugovora z dne 12. 2. 2016 (4. točka izreka), in sklenilo, da upnik sam nosi stroške odgovora na ugovor z dne 18. 1. 2017 (5. točka izreka sklepa).

2Zoper 2. in 4. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je nepremičnina ID znak 001 v naravi obcestni pas oziroma ima lastnosti stvari izven pravnega prometa, sodišče pa ni preverilo omenjenih dejstev in opravilo poizvedb glede kategorizacije ceste, torej ali ta poteka tudi na nepremičnini ID znak 001. Omenjeno predstavlja grobo kršitev načela kontradiktornosti postopka. Glede navedenega je sodišče tako napačno ugotovilo dejansko stanje. Z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest z dne 26. 7. 2005 je bila javna cesta kategorizirana kot občinska cesta. Ne drži, da je omenjena nepremičnina po namenski rabi gozd, saj gozd predstavlja le približno polovico parcele. Tudi v portalu GURS se parcela vodi kot pozidano zemljišče. Gre torej za stvar izven prometa in na njej ni možna izvršba. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5Višje sodišče ugotavlja, da je utemeljena pritožba dolžnika zoper tisti del 2. točke izreka sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor glede nepremičnine ID znak 001. Svojo odločitev, da ta nepremičnina ne predstavlja javne ceste, je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi ugotovitve, da ta v nasprotju z nepremičninami, glede katerih je ugovoru ugodilo, ni bila zajeta v postopku razlastitve. Ugotovilo je, da iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da je omenjena nepremičnina po namenski rabi gozd. Ker je dejstvo, po katerih parcelah poteka javna cesta, po mnenju sodišča prve stopnje dokazano, le-to tako ni izvedlo dokaza z vpogledom v Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest. Ugovoru glede dane nepremičnine zato ni ugodilo.

6Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Skladno z drugim odstavkom 3. člena Zakona o cestah (ZCes-1) so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

7Navedeno pomeni, da javne ceste ne morejo biti predmet izvršbe. Kadar dolžnik trdi, da določena nepremičnina predstavlja (kategorizirano) javno cesto, uveljavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej, da je izvršba dovoljena na stvar, ki je izvzeta iz izvršbe, na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, pa skladno z drugim odstavkom 55. člena ZIZ pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti.

8Skladno s 24. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-1 je javna cesta cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.

9Akt o kategorizaciji ima konstitutivni učinek in za lastnika pomeni dejansko razlastitev (tako sodba in sklep VSL I Cp 1093/2014 z dne 20. 5. 2014). Javna cesta je kot javno dobro oziroma stvar izven pravnega prometa opredeljena že s kategorizacijo javne ceste (tako sodba UPRS I U 400/2015 z dne 14. 5. 2015, sodba in sklep I Cp 1140/2017 z dne 27. 9. 2017, sodba VSL II Cp 2572/2014 z dne 14. 1. 2015, sodba I Cp 374/2012 z dne 12. 9. 2012¹). Zato ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da lahko javno cesto predstavljajo le nepremičnine, ki so bile predmet razlastitvenega postopka, kategorizacija javne ceste pa ni bistvena.² Nasprotno, kategorizacija površine za javno cesto je tisti konstitutivni element, ki določeno zemeljsko površino opredeli kot javno cesto. Sodišče prve stopnje je v zvezi s sporno nepremičnino tako izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča.

10Dolžnik je v ugovoru tako tudi glede nepremičnine ID znak 001 zatrjeval pravno pomembna dejstva, in sicer, da je bila (tudi) ta nepremičnina kategorizirana kot javna cesta, predlagal pa je vpogled v Odlok o kategorizaciji javnih cest, česar sodišče prve stopnje neupravičeno ni opravilo. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, dejanskega stanja zato ni popolno ugotovilo. Glede na navedeno je bilo pritožbi glede 2. točke izreka treba delno ugoditi.

11V zvezi z odločitvijo o delu ugovora, v katerem je dolžnik zatrjeval, da sta se z upnikom dogovorila za odlog plačila, ter v zvezi z odločitvijo o stroških dolžnik pritožbenih razlogov ni podal, zato pritožbi glede preostalega dela 2. točke izreka in glede 4. točke izreka že iz tega razloga ni mogoče ugoditi. Tudi sicer pa višje sodišče ugotavlja, da bi, če bi dolžnik z ugovorom uspel glede nepremičnine ID znak 001, to še vedno predstavljalo zgolj delni uspeh v postopku, same višine terjatve pa dolžnik ni niti izpodbijal.

12Pritožbi je zato višje sodišče delno ugodilo in sklep v 2. točki izreka razveljavilo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor glede nepremičnine ID znak 001, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo ter sklep v nerazveljavljenem delu 2. točke izreka in v 4. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Z vrnitvijo v novo sojenje po prepričanju višjega sodišča ne bo nesorazmerno poseženo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

PRAVNI POUK:

Zoper del tega sklepa, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

¹ Statusa javnega dobra sicer nimajo vsi poleg golih prometnih pasov v ZCes-1 opredeljeni pasovi in naprave, na primer varovalni pas, primerjaj sklep VSL II Cp 2761/2012 z dne 8. 5. 2013.
² Res je sicer, da je stanje, kadar je javna cesta v zasebni lasti, protiustavno stanje. Ustavno sodišče je v številnih odločbah ugotavljalo, da so, kadar predpisi kot javno cesto kategorizirajo parcele v lasti oseb, ki niso država ali občina, ti v neskladju z Ustavo. Načeloma bi torej take parcele država oziroma občina najprej morala pridobiti v last in jih šele nato kategorizirati kot ceste. Vendar pa Ustavno sodišče takih podzakonskih predpisov ni razveljavilo ali odpravilo, temveč se je moralo zadovoljitvi z ugotovitvijo neustavnosti, saj bi razveljavitev povzročila še bolj prostiustavno stanje. Tudi sodišča se v takih primerih zato ne morejo sklicevati na exceptio illegalis - glej sodbo VSRS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010.