VSM Sklep I Ip 867/2017

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I., II. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 144/2016 z dne 22. 11. 2016 (I. točka izreka), predlog dolžnika za odlog izvršbe (II. točka izreka) in predlog dolžnika za povrnitev stroškov nastalih z ugovorom (III. točka izreka). Prav tako je zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih stroškov odgovora na dolžnikov ugovor (IV. točka izreka).

2Proti odločitvi o zavrnitvi ugovora, predloga za odlog izvršbe in dolžnikovega predloga za povrnitev stroškov (I., II. in III. točka izreka) se dolžnik pravočasno pritožuje in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in naloži plačilo pritožbenih stroškov upniku. Ne strinja se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za ugovor in za odlog izvršbe do odločitve o ustavni pritožbi. Z izvršilnim naslovom - sodbo Vrhovnega sodišča, je dolžniku neutemeljeno naloženo plačilo revizijskih stroškov in dolžnik je z ustavno pritožbo Ustavnemu sodišču predlagal, da izvršilni naslov spremeni ali razveljavi. Res je, da izvršilni naslov še ni razveljavljen, vendar se dolžnik nikakor ne more strinjati, da mu z izvršbo v primeru ugodne rešitve ustavne pritožbe ne bi nastala nenadomestljiva škoda, saj osebno vozilo, ki ga je izvršitelj vpisal za rubež, služi dolžniku za prevoz na delo in z dela po deloviščih v tujini, kot tudi za prevoz v kraj bivališča. Dolžnik je napoten na delo v tujino, osebno vozilo vsakodnevno potrebuje in bi v primeru rubeža utrpel nenadomestljivo škodo. V primeru razveljavitve izvršilnega naslova bi nastali dodatni nepotrebni stroški in škoda, ki je za dolžnika večja od škode, ki bi jo utrpel upnik zaradi odloga izvršbe. Izpostavi, da je predložil ustavno pritožbo, zato ne razume sodišča, ki navaja, da v izvršilnem postopku mora spoštovati načelo stroge formalne legalitete, saj to ni edino načelo, ki ga je potrebno spoštovati.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev pritožbenih stroškov dolžniku v plačilo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Cilj sodnega varstva v pravdnem postopku je odločanje o spornih pravicah ali razmerjih, cilj izvršilnega postopka, ki sledi pravdnemu postopku, pa izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, za katere že obstaja pravnomočna odločba. Izvršilno sodišče je na sodno odločitev pravdnega sodišča vezano in vanjo ne sme ponovno ali več posegati. Izvršbo lahko prepreči le neizpolnitev z zakonom določenih predpostavk za dovolitev izvršbe ali po nastanku izvršilnega naslova nastale okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. Ti razlogi so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6V obravnavanem primeru je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov. V njem je sodišče v predhodnem kognicijskem postopku že pravnomočno ugotovilo obstoj upnikove terjatve. Ta veže tako stranke, kot izvršilno sodišče, ki ne more več preizkušati njene konkretne materialnopravne zakonitosti in pravilnosti. Izvršilno sodišče je dolžno obveznost iz izvršilnega naslova le prisilno izvršiti vse dokler ni takšna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).¹ Da je sodba Vrhovnega sodišča razveljavljena ali spremenjena oziroma odpravljena dolžnik ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz podatkov spisa, medtem ko sama vložitev ustavne pritožbe zoper sodno odločbo skladno z določilom prvega odstavka 55. člena ZIZ izvršbe (še) ne preprečuje.

7Ker je izvršilno sodišče vezano na rezultat predhodnega kvalificiranega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov, in mora upoštevati terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, saj ga k temu zavezuje tudi učinek pravnomočnosti in s tem prepoved ponovnega odločanja o zadevi, okoliščine, ki jih dolžnik navaja v ugovoru in ponovno v pritožbi, da je terjatev upnika neutemeljena, in s katerimi prereka sam obstoj terjatve v izvršilnem naslovu, ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo.

8Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je ugovor neutemeljen. V posledici odločitve o glavni stvari je tudi utemeljeno odločilo o stranski terjatvi, to je o zavrnitvi ugovornih stroškov dolžnika. Iz tega razloga, in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno na podlagi 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo I. in III. točko izreka prvostopenjskega sklepa.

9Namen izvršilnega postopka je skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva zagotoviti izpolnitev obveznosti. Ker upnik razpolaga z izvršilnim naslovom in je posledično za izvršilni postopek značilno specifično procesno ravnovesje - asimetričnost v korist upnika, je potrebno odlog izvršbe, ki predstavlja zastoj v stadiju oprave izvršbe v konkretnih okoliščinah presojati skrajno omejitveno. Sicer bi bila izvotljena pravica do sodnega varstva.

10Dolžnik lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka 71. člena ZIZ doseže odlog izvršbe. Citirano zakonsko določilo mu nalaga, da izkaže obstoj primera iz 1. do 10. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ in hkrati za verjetno izkaže, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku.

11Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da dolžnik verjetnega nastanka škode iz prvega odstavka 71. člena ZIZ ni izkazal. Njegove trditve v predlogu za odlog izvršbe, da bi mu z izvršitvijo sklepa o izvršbi kot fizičnemu delavcu nastala nenadomestljiva škoda, so splošne in pavšalne. V čem naj bi utrpel nenadomestljivo škodo ni obrazložil na način, ki bi bil v konkretnem primeru pravno relevanten. Zgolj navedba, da je dolžnik fizična oseba, sama po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi lahko bila razlog za odlog, in kot je že pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, poplačilo upnika z izvršbo na plačo, dobroimetje na računu in premičnine dolžnika predstavlja le izpolnitev obveznosti dolžnika, ki izvira iz izvršilnega naslova. Oprava izvršbe tako sama po sebi ne more predstavljati nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Škoda iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki jo zakon varuje in ki opravičuje odlog, namreč ni tista, ki nastane z realizacijo same izvršbe po sklepu o izvršbi, ampak mora dolžnik za verjetno izkazati, da škoda presega škodo nastalo z realizacijo izvršbe in da škode nastale z izvršbo ni mogoče nadomestiti oziroma jo je težko nadomestiti. Ker dolžnik ni izkazal za verjetno nastanek lastne nenadomestljive škode, se sodišče prve stopnje pravilno ni spuščalo v presojo in tehtanje, ali je ta večja od tiste, ki bi z odlogom izvršbe nastala upniku. Ob tej neizkazani kumulativni zahtevani predpostavki iz prvega odstavka 71. člena ZIZ je prvostopenjsko sodišče predlog za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo.

12Neuspešna so pritožbena prizadevanja za spremembo odločitve z navajanjem trditev, da bi dolžniku s takojšno izvršbo, in sicer z rubežem osebnega vozila, nastala nenadomestljiva škoda, saj vozilo služi dolžniku za prevoz na delo in z dela po deloviščih v tujini, kot mu tudi nudi prevoz v kraj bivanja. Te navedbe namreč predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj dolžnik za te navedbe ni navajal, še manj izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v predlogu za odlog izvršbe. Ne glede na njihovo neupoštevnost sodišče druge stopnje še ugotavlja, da je ta škoda nadomestljiva. Dolžnik namreč ni navedel nobenega konkretnega dejstva, na podlagi katerega bi bilo sklepati, da upnik ne bi bil zmožen plačati izterjane terjatve, kot tudi plačati dolžniku stroške za najem drugega vozila ali za nakup drugega vozila, če bi se izkazalo, da je izvršba neutemeljena.

13Ker ni izkazan eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za odlog izvršbe, presoja izkazanosti ostalih pogojev iz prvega odstavka 71. člena ZIZ ni bila potrebna. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem le še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno v 10. točki obrazložitve ugotovilo, da je dolžnik vložil izredno pravno sredstvo - revizijo, s čimer je izkazan primer iz 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Dolžnik je predlog za odlog izvršbe namreč utemeljeval z vložitvijo ustavne pritožbe. Te pa naš pravni sistem ne uvršča med izredna pravna sredstva (367. do 405. člen ZPP).

14Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) potem, ko uradni preizkus ni pokazal kršitev procesnih in materialnih pravil.

15Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Prav tako nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo upnik iz razloga, ker njegove navedbe v odgovoru na pritožbo, s katerimi pritrjuje prvostopenjski odločitvi, k pritožbeni presoji niso pripomogle (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, izvršba pa je že opravljena, je to razlog za nasprotno izvršbo (2. točka prvega odstavka 67. člena ZIZ).