VSRS Sklep II Ips 234/2017

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišče druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku znesek 63.589,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2007 dalje do plačila (I. točka izreka) ter njegove stroške postopka v znesku 1.223,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka). Navedeno sodbo je z dopolnilno sodbo dopolnilo tako, da je za I. točko izreka dodalo II. točko izreka, s katero je odločilo, da, kar zahteva tožnik več, se zavrne, dosedanja II. točka izreka, pa je postala III. točka izreka.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu (II. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da je tožnik dolžan povrniti tožencu njegove stroške pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povzetek revizijskih navedb

3Tožnik vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo pritožbenega sodišča spremeni tako, da v celoti ugodi tožnikovi pritožbi ter sodbo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi tožnikovemu tožbenemu zahtevku, oziroma sodbo v zavrnilnem delu glede plačila izgubljenega dobička v znesku 55.998,61 EUR s pripadki razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožencu pa naloži povrnitev vseh tožnikovih stroškov postopka. Uveljavlja kršitvi po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP¹), saj je sodišče spregledalo oziroma se ni opredelilo do tega, da je tožnik obseg izgubljenega dobička izkazoval s podatki o preteklem poslovanju. Že iz same listine izračun vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006, ki predstavlja del tožbenih navedb, izhaja, da je vrednost pridelkov tožnika v letu 2006 znašala 10.325 EUR. V tej listini je natančno našteto, kakšno količino katere kulture je pridelal tožnik v letu 2006 in kakšna je njena vrednost. Tudi na zaslišanju 30. 3. 2016 je tožnik na vprašanje, na kakšni osnovi je podatke pridobil svetovalec, odgovoril, da je svetovalec prišel in pogledal drevesa ter naredil posnetek dejanskega stanja. Izpovedal je še, da se je v nadaljnjih treh letih pokazalo, da je bil ta izračun precej realen. V tožbi je jasno navedel, da je njegova čista izguba brez morebitnih stroškov 8.000,00 EUR letno. Stroški so torej 2.350 EUR (razlika). Tožnik je pojasnil, da je prodal vse in da je pridelek prodal na tržnici, sezonske pridelke pa je vozil direktno strankam med tednom. Pridelek je delno predeloval v vino in žganje ter ga prodajal. Protispisen je zaključek sodišča, da ni mogoče preizkusiti izračuna vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006, ker ne temelji na tožnikovem preteklem poslovanju. Sodišče se namreč sploh ni opredelilo do tega, da je kmetijski svetovalec ocenil dejansko pridelavo in ne neke fiktivne pričakovane pridelave in da so se pridelek in izdelki tudi dejansko prodali, kot je potrdil tožnik v svoji izpovedi. Prav tako je sodišče protispisno zaključilo, da izračun vsebuje le informativni podatek o čistem dohodku, ne pa tudi o stroških poslovanja in drugih stroških, da bi bil možen izračun dobička. Sodišče se ni opredelilo do jasnih tožnikovih navedb in izpovedi o tem, kakšne stroške je imel s pridelavo (prevoz, malice, škropljenje, vzdrževanje strojev) in da je bilo čistega dobička na leto okoli 8.000 EUR. Protispisen je tudi zaključek sodišča, da naj bi bil dokaz s sodnim izvedencem informativni dokaz, saj je tožnik podal ustrezne trditve in dokaze za izgubljeni dobiček. Toženec je sicer pavšalno ugovarjal, da naj tožnik ne bi ustrezno substanciral navedb glede izgubljenega dobička, in ni podal konkretnega ugovora glede posameznih tožnikovih navedb o čistem letnem dobičku in o vrednosti tožnikovega dejanskega pridelka v letu 2006. Uveljavlja še kršitev po 22. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS), saj je sodišče postopek ves čas vodilo na način, da so tožnikove navedbe dovolj konkretizirane in se je najprej odločilo, da bo postavilo sodnega izvedenca v zvezi z višino škode, nato pa si je premislilo.

4Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Toženec predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne in tožniku naloži plačilo njegovih stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritrjuje razlogom obeh sodišč in navaja, da je odškodnina iz naslova izgubljenega dobička le tolikšna, kot dejansko znaša škoda in se upošteva le dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine. Dodaja še, da je tožnik pred odstopom pogodbe 12. 6. 2006 na spletni strani bolha.com objavil oglas, da prodaja objekte, stroje in trajne nasade, kar ne kaže na tožnikovo vztrajnost, resnost in voljo do nadaljnjega kmetovanja in pridobivanja dohodka na zemljiščih. V pogojnem odstopu od pogodbe 22. 6. 2006 je tožnik kot razlog navedel zdravstveno stanje - alergije, težave s križem in oddaljenost bivanja od zemljišča. Nepremičnine je imel v zakupu le malo več kot dve leti, pa se je že odločil za oglaševanje prodaje. Zato iz njegovih predhodnih postopanj realno ni bilo moč pričakovati, da bi nadalje kmetoval, pridobival dohodek in morda ustvaril kakšen dobiček v naslednjih sedmih letih do izteka zakupne pogodbe. Svojega premoženjskega stanja ob sklenitvi zakupnega razmerja in po prenehanju pogodbe do leta 2014 ni pojasnil in dokazno opremil. Trditvena podlaga glede izgubljenega dobička je bila presplošna in pomanjkljiva. Glede izvensodno pridobljenih strokovnih mnenj, ki jim je toženec nasprotoval, navaja, da naj bi dobiček ustvaril tožnik in ne izvedenec, cenilec ali kmetijski svetovalec, kar pomeni, da bi o svoji kmetijski proizvodnji lahko vedel več, kot je navedel in izpovedal. Tožnik ni predložil nobene lastne evidence o vodenju kmetijske proizvodnje in ne o prodaji svojih proizvodov, niti ni predložil kakšne bilance ali davčne napovedi oziroma dohodninske odločbe, iz katere bi bili razvidni njegovi dohodki in premoženje v obravnavanem obdobju. Tožnik ni izkazal in dokazal, da bi v naslednjih sedmih letih ustvaril zatrjevan dohodek in pavšalno uveljavljan dobiček 8.000 EUR letno.

Ugotovljeno dejansko stanje

5Pravdni stranki sta 22. 3. 2004 sklenili zakupno pogodbo za dobo 10 let, s katero je tožnik vzel v zakup več nepremičnin. Od toženca je zahteval plačilo odškodnine zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po toženčevi krivdi pred potekom desetletne dobe zakupa (dne 26. 9. 2007 izdani odločbi Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, območne enote Koper, o odstranitvi zgrajenih objektov in prepovedi uporabe nelegalne gradnje ali opravljanja gospodarske dejavnosti v njej²).

6O temelju tožbenega zahtevka zaradi plačila odškodnine je že bilo pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo P 3779/2007-III z dne 2. 6. 2010 odločilo, da je tožbeni zahtevek zaradi plačila odškodnine po podlagi utemeljen. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Cp 2888/2014 z dne 12. 11. 2014 toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo. Vrhovno sodišče je s sodbo II Ips 138/2015 z dne 10. 12. 2015 toženčevo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

7Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotavljalo višino škode in ugodilo tožbenemu zahtevku za vračilo kupnine in vrednosti trajnih nasadov, tožbeni zahtevek za plačilo bodoče škode (izgubljenega dobička) pa je zavrnilo. Predmet presoje v obravnavani zadevi je tako zavrnitev odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.

Presoja utemeljenosti revizije

8Revizija je utemeljena.

9Po 132. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je škoda iz naslova izgubljenega dobička preprečitev povečanja premoženja. Po tretjem odstavku 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.

10Vrhovno sodišče pritrjuje revizijskim navedbam glede zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Stališče pritožbenega sodišča, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka za povračilo izgubljenega dobička zaradi pomanjkljive in presplošne trditvene podlage o nastanku škode in njene višine, ni pravilno.

11Tožnik je namreč v tožbi (list. št. 3) navedel, da poleg ostale škode pričakuje tudi bodočo nastalo škodo v višini izgubljenega dobička, kar je ocenil na 8.000,00 EUR letno kot čisto izgubo brez morebitnih stroškov, za sedem let torej 56.000,00 EUR. Na obravnavi dne 17. 2. 2016 (list. št. 198 - 199) je navedel še, da mu je nastala škoda zaradi nezmožnosti uporabe oziroma pridobivanja zaslužka v vinogradu in sadovnjaku ter je navedel število, vrsto in starost trte in dreves. Pri tem se je skliceval na predloženo predpravno izvedensko mnenje sodnega izvedenca in cenilca ing. E. Ž. z dne 6. 6. 2003 (priloga A13). Kot pričakovan donos trte in sadnega drevja je navedel izračun kmetijskega svetovalca D. M. (priloga A4), ki je za leto 2006 zabeležil pričakovan donos po posameznih kulturah ter cene za liter oziroma kilogram pridelkov, skupaj 10.325,00 EUR.

12Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnik s temi navedbami zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička. Res je, da je Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 107/2011 in ostalih, ki jih citira pritožbeno sodišče, zavzelo stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju, vendar pa je v obravnavani zadevi glede na to, da je bil tožnik kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam, to stališče prestrogo glede na navedbe, ki jih je podal v tožbi in na glavni obravnavi 17. 2. 2016.

13Ker je pritožbeno sodišče nepravilno štelo, da tožnik ni podal zadostne trditvene podlage o nastanku škode in njene višine (zaradi česar ni obravnavalo vprašanja njene utemeljenosti), je kršilo določbi 7. in 212. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 168. člena OZ, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Zaradi podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP) je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka

14Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sodbo izdalo pred tem.
² Podrobneje glej tretji odstavek na 5. strani obrazložitve sklepa in vmesne sodbe P 3779/2007-III z dne 2. 6. 2010 sodišča prve stopnje.